Medletni zaostanek porabe elektrike je bil v četrtem tednu septembra znova nekoliko večji. Potem ko se je tedenska poraba elektrike v prvi polovici septembra močno približala lanski ravni (-1 oz. -2 %), se je medletni upad v četrtem tednu septembra zopet nekoliko povečal (-4 %). Do poglobitve upada je prišlo tudi v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah (z izjemo Italije). Medletni upad je bil v četrtem tednu septembra največji v Avstriji (-7 %), drugje pa je bil manjši, in je znašal med -1 % (v Italiji) in -5 % (na Hrvaškem).

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil od druge polovice avgusta do konca septembra okoli desetino manjši kot pred epidemijo. Po močnem upadu ob razglasitvi epidemije, se je opazneje krepil od sredine junija in bil sredi avgusta (ob prilagojenih podatkih zaradi praznikov) že višji kot pred letom. Nato je ponovno upadel in bil vse do konca septembra okoli 9 % medletno nižji. Medletno se je obseg prevoženih kilometrov tujih tovornih vozil (-12 %) znižal bolj kot obseg domačih (-6 %). 

Prodaja v trgovini se je julija še okrepila; predhodni podatki za avgust pa nakazujejo na znižanje v nekaterih panogah. Ob nadaljnji rasti v vseh treh največjih panogah je bil skupni prihodek julija že podoben kot pred izbruhom epidemije in le nekoliko nižji kot lani julija. Po močnem upadu marca in aprila se je v naslednjih treh mesecih najbolj okrepila prodaja v trgovini z motornimi vozili, ki je julija že za desetino presegla lansko raven, avgusta pa se je po predhodnih podatkih nekoliko zmanjšala. Za desetino je bila skupno v juniju in juliju medletno višja tudi prodaja neživil v trgovini na drobno , ob nadaljnji rasti pa tudi v avgustu. Kljub rasti od maja naprej je bila julija prodaja motornih goriv v trgovini na drobno še vedno medletno nižja, zaostanek pa naj bi se po močnem upadu avgusta povečal na četrtino. Na to je poleg manjše prodaje goriv gospodinjstvom in nižjega tovornega prometa verjetno vplival tudi manjši poletni tranzit turistov. 

Cene življenjskih potrebščin so bile tudi septembra medletno nižje. K padcu cen so še vedno največ prispevale nižje cene naftnih derivatov, medletno nižje pa so bile znova tudi cene poltrajnega in trajnega blaga. Septembra je bila precej nižja tudi medletna rast cen storitev, ki je bila z 0,8 % najnižja po letu 2016 in se je glede na predhodni mesec prepolovila. To je po naši oceni v veliki meri posledica višje osnove zaradi lanske podražitve zdravstvenih zavarovanj, obenem pa so se na medletni ravni nekoliko znižale tudi storitve v skupini rekreacija in kultura. Po umirjanju sredi leta  se je v zadnjih dveh mesecih ponovno okrepila rast cen hrane in je septembra presegla 4 %.  

Po zaostrovanju ob izbruhu epidemije so se v tretjem četrtletju razmere na obvezniških trgih držav članic evrskega območja umirile. Donosnost do dospetja slovenske obveznice se je tako znižala za skoraj 60 b. t., na 0,09 % in je bila že na nižji ravni kot pred izbruhom epidemije. V podobni meri pa se je znižal tudi razmik do nemške obveznice, na 56 b. t.