Medletni padec tedenske porabe elektrike ostaja v Sloveniji približno enak že od začetka aprila. Poraba elektrike, ki je eden izmed pokazateljev gospodarske aktivnosti, je bila v četrtem tednu aprila nižja za okoli 20 % glede na isti teden lanskega leta. Podoben padec porabe Slovenija beleži že od začetka aprila. Kljub sproščanju nekaterih omejevalnih ukrepov v večini drugih držav, prikazanih na sliki, še ni bilo zaznati krepitve porabe. Padanje porabe elektrike se postopoma znižuje v Italiji in Španiji, v zadnjem tednu tudi v Franciji.

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah, ki se je od razglasitve epidemije občutno zmanjšal, se je v drugi polovici aprila začel povečevati. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem, je bil za okoli četrtino nižji. Obseg voženj tujih tovornjakov je bil za tretjino nižji kot pred letom, domačih pa za okoli petino. Znižanje prometa tujih tovornjakov (za prek 60 %) je bilo na začetku epidemije precej večje kot domačih, a se je ta razlika po veliki noči začela zmanjševati. To lahko pripišemo ukrepom EU za zagotavljanje prostega pretoka blaga na mejah ter ublažitvi ukrepov v nekaterih državah.

Cene življenjskih potrebščin so bile aprila medletno nižje. Posledice ukrepov držav za preprečitev širjenja epidemije COVID-19 so občutno vplivale na znižanje cen naftnih derivatov, ukrep Vlade RS pa tudi na cene električne energije. Skupno so k deflaciji prispevale 2,2 o. t., brez prilagajanja trošarin na naftne derivate pa bi bil negativni prispevek še za 0,1 o. t. večji. Cene trajnega blaga so ostale medletno nižje (-2 %), tokrat pa so bile medletno nižje tudi cene poltrajnega blaga (-2,8 %). Ocenjujemo, da je to v veliki meri posledica drugačnega zajema podatkov zaradi zaprtja velikega dela tovrstnih trgovin in deloma tudi manjšega povpraševanja po tovrstnem blagu. Še naprej se je zaradi večjega povpraševanja krepila rast cen hrane, ki je tako presegla 5 %. Rast cen storitev se je nadalje umirila pri čemer pa pri določenem delu cen, ki se gibljejo sezonsko, zajem zaradi ukrepov za omejitev epidemije ni bil mogoč (počitniški paketi, nastanitvene storitve, letalski prevozi)in so se upoštevale mesečne spremembe iz aprila lani.

Donosnosti do dospetja državnih obveznic evrskega območja so se aprila zaradi epidemije COVID-19 povišale. Visoka negotovost je vplivala, da se je del povpraševanja preusmeril v bolj varne naložbe, med katerimi so tudi obveznice jedrnih držav evrskega območja. Tako so se ob večjih potrebah po zadolževanju vseh držav izraziteje povečale le donosnosti do dospetja obveznic perifernih držav. Povečanje donosnosti do dospetja slovenskih obveznic je bilo med najizrazitejšimi, saj se je ta aprila glede na marec več kot podvojila, njen razmik do nemške obveznice pa je dosegel 120 b. t.