Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je avgusta ohranila okoli doseženih ravni (6,2 %). K inflaciji še vedno največ prispevajo višje cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače (10,4 %), kjer se medletna rast sicer še naprej umirja, a nekoliko manj izrazito kot v preteklih mesecih. Cene v tej skupini so avgusta po dveh zaporednih mesečnih znižanjih ostale nespremenjene. Prispevek energentov, kljub razmeroma visoki mesečni rasti cen naftnih derivatov (dizelsko gorivo 5,1 %, bencin 4,5 %), ostaja negativen. Razmeroma skromna medletna rast cen trajnega blaga (1,8 %) se še naprej postopoma umirja, ob večji sezonski pocenitvi v skupini obleke in obutve se je nekoliko upočasnila tudi rast poltrajnega blaga (6,2 %). Nekoliko nižja je bila tudi rast cen storitev, ki pa je z 8 % še visoka. Cene proizvodov in storitev v skupini zdravstvo so se avgusta po razmeroma visokih rasteh v preteklih mesecih na mesečni ravni nekoliko znižale, še vedno pa so bile za 11 % višje kot avgusta lani.
 

Po anketnih podatkih je bila brezposelnost v drugem letošnjem četrtletju medletno nižja, število delovno aktivnih pa višje. Po originalnih podatkih je bilo brezposelnih 37 tisoč oseb, kar je 15,9 % manj kot v drugem četrtletju lani. Anketna stopnja brezposelnosti (3,6 %, orig. podatek) je bila medletno nižja za 0,6 o. t. Delovno aktivnih je bilo za 0,9 % več kot v enakem obdobju lani, od tega se je povečalo število samozaposlenih in pomagajočih družinskih članov, število zaposlenih pa je bilo medletno nižje.

V večini trgovskih panog se je realni prihodek v drugem četrtletju še zmanjšal; medletno večji je ostal le v trgovini z motornimi vozili. Prihodek v trgovini z motornimi vozili, ki se tekoče krepi od druge polovice lanskega leta, je bil medletno večji za 13 %. V ostalih dveh panogah, trgovini na debelo in trgovini na drobno (brez motornih goriv), se je prihodek nadalje zmanjšal in bil manjši tudi medletno (za 6 % oz. 5 %). Pri tem je bila prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki manjša za 4 %, z neživili pa za 6 %. Med neživili je medletno najbolj, podobno kot v prvem četrtletju, upadla prodaja trajnih in nekaterih poltrajnih proizvodov. Po predhodnih podatkih SURS je bila tudi julija prodaja v trgovini na drobno medletno manjša, v trgovini z motornimi vozili pa večja.

Realni prihodek tržnih storitev se je v drugem četrtletju zmanjšal v večini dejavnosti. Po precej močni rasti v prvem četrtletju se je skupni prihodek tekoče zmanjšal za 2,4 %. Krčenje prihodka se je še poglobilo v dejavnosti prometa in skladiščenja, kjer se je najbolj zmanjšal v letališkem in pristaniškem blagovnem prometu. Po visoki predhodni rasti se je najbolj zmanjšal v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kar je izhajalo predvsem iz upada prihodka računalniških storitev na domačem trgu, v telekomunikacijskih storitvah pa že dlje časa stagnira na ravni iz leta 2019. Prihodek je upadel tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih zaradi zmanjšanja v vseh storitvah, razen v arhitekturno-projektantskih. Po rasteh v predhodnih četrtletjih se je najmanj zmanjšal v gostinstvu. Rast prihodka se je nadaljevala edino v drugih poslovnih dejavnostih, kjer se je ob prehodu v poletje prihodek zmanjšal zgolj v potovalnih agencijah. Medletno je bil skupni prihodek v drugem četrtletju realno manjši za 1,2 %, gledano po dejavnostih je za lansko ravnjo zaostajal  v prometu in skladiščenju ter informacijsko-komunikacijskih dejavnostih. Za ravnjo pred epidemijo, glede na 2. četrtletje 2019, pa je še vedno zaostajal v drugih poslovnih dejavnostih (za 5 %), med njimi najbolj v zaposlovalnih storitvah (za 24 %).