Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 27. do 31. maja 2024: cene življenjskih potrebščin, gospodarska klima, prihodek v trgovini in aktivno ter neaktivno prebivalstvo

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je maja drugič zapored znižala in bila z 2,5 % najnižja po septembru 2021. K umirjanju je največ prispevala znatno nižja rast cen v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je maja na mesečni ravni nekoliko znižala, medletno pa drugi mesec zapored ostala višja. V primerjavi z enakim obdobjem lani so ob umirjanju inflacije precej bolj optimistični potrošniki. Boljše kot maja lani je bilo ob višjih kazalnikih glede pričakovane proizvodnje in izvoza tudi razpoloženje v predelovalnih dejavnostih. Realni prihodek večine trgovskih panog se je po stagnaciji v prvem četrtletju aprila tekoče okrepil in bil tudi medletno večji. Tudi po anketnih podatkih sta se v prvem četrtletju nadaljevala upadanje števila brezposelnih in rast števila delovno aktivnih.
 

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je maja drugič zapored znižala in bila z 2,5 % najnižja po septembru 2021. Na mesečni ravni so se cene sicer povišale za 0,5 %, a je bila rast za polovico nižja od majskega povprečja zadnjih petih let in tudi najnižja v tem obdobju. K umirjanju medletne rasti je največ prispevala za skoraj tretjino nižja rast cen kot v preteklih mesecih v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (3,1 %). Nižja je bila tudi medletna rast cen v skupini alkoholne pijače in tobak (4,2 %), na kar je vplivala višja lanska osnova zaradi dviga trošarin na tobak. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so bile po aprilski stagnaciji maja medletno nižje za 0,2 %. Medletna rast cen poltrajnega blaga se je ohranila okoli doseženih ravni (1,7 %), cene trajnega blaga pa se še naprej medletno znižujejo (–0,9 %). Rast cen storitev se še umirja (medletno 4,1 %). Med vsemi skupinami blaga in storitev se cene še naprej najhitreje zvišujejo v skupinah restavracije in hoteli (medletno 6,8 %) ter izobraževanje (6 %).

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je maja na mesečni ravni nekoliko znižala, medletno pa ostala višja. Mesečni upad je posledica poslabšanja kazalnikov zaupanja v trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih, višje je bilo zaupanje v gradbeništvu ter  predelovalnih dejavnostih, med potrošniki pa je ostalo nespremenjeno. Medletno se je gospodarsko razpoloženje drugi mesec zapored izboljšalo. Ob umirjanju inflacije so precej bolj optimistični kot pred letom potrošniki, ki so imeli maja zlasti višja pričakovanja glede finančnega stanja v gospodinjstvu. Boljše kot v enakem obdobju lani je bilo ob višjih kazalnikih glede pričakovane proizvodnje in izvoza tudi razpoloženje v predelovalnih dejavnostih. Precej nižje pa je bilo razpoloženje v gradbeništvu, a še vedno nad dolgoletnim povprečjem.

Realni prihodek večine trgovskih panog se je po stagnaciji v prvem četrtletju po predhodnih podatkih aprila tekoče okrepil in bil tudi medletno večji. V prvem četrtletju se je v primerjavi s četrtletjem prej okrepila le prodaja v trgovini na debelo, medletno je bila manjša (–1 %) že peto četrtletje zapored. Medletno manjša je bila tudi prodaja v trgovini na drobno z neživili (–1 %), prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki pa je bila medletno večja (za 4 %). Prihodek v trgovini z motornimi vozili, ki po lanskih visokih rasteh letos stagnira, je ostal medletno precej večji (za 9 %). Po predhodnih podatkih SURS se je prodaja aprila v večini panog okrepila in bila ob treh delovnih dneh več kot lani tudi medletno večja.

Po anketnih podatkih je bilo število brezposelnih v prvem letošnjem četrtletju manjše kot pred letom, število delovno aktivnih pa večje. Brezposelnih je bilo 36 tisoč oseb, kar je 5,3 % manj kot v prvem četrtletju lani. Anketna stopnja brezposelnosti (3,4 %) je bila medletno nižja za 0,4 o. t. Število delovno aktivnih se je ob nadaljnji rasti gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju medletno povečalo (3,2 %) več kot v prejšnjih četrtletjih. K rasti so največ prispevali zaposleni v delovnem razmerju in samozaposleni.