Medletna rast realnega BDP je v prvem četrtletju (3,2 %) ostala razmeroma visoka. V prvem četrtletju ni prišlo do umirjanja gospodarske rasti po desezioniranih podatkih o medletni in četrtletni rasti. K rasti sta pomembno prispevala izvoz in domača potrošnja. Rast zasebne potrošnje se je ob ugodnih gibanjih na trgu dela nekoliko okrepila. Nadaljevala se je visoka rast investicij v osnovna sredstva, ki so jih podpirale predvsem gradbene investicije; bruto investicije so se zaradi občutnega zmanjšanja zalog kljub temu zmanjšale. Rast izvoza je bila po umiritvi v drugi polovici lanskega leta razmeroma visoka. S tem je sovpadala solidna rast industrijske proizvodnje. Oboje povezujemo z visoko rastjo v nekaterih dejavnostih, ki bi lahko bila vsaj delno začasne narave.

Visoka rast prihodka tržnih storitev se je v prvem četrtletju nadaljevala. Zaradi višjega trošenja domačih in tujih gostov se je pospešila rast v gostinstvu. Izvoz storitev cestnega prometa ostaja ključni dejavnik rasti prihodka v prometu. K rasti prihodka informacijsko-komunikacijskih dejavnosti so poleg izvoza računalniških storitev zopet prispevale tudi telekomunikacijske storitve, katerih prihodek je dlje časa stagniral. Rast prihodka drugih poslovnih dejavnosti je v zadnjem obdobju izvirala predvsem iz rasti storitev, ki jih dajejo podjetja v izvajanje zunanjim izvajalcem.

Prodaja v trgovini se je v prvem četrtletju nadalje povečala in bila realno za desetino višja kot pred letom. Od konca lanskega leta se ponovno krepi prodaja motornih vozil, ki se je predhodno ob uvedbi novega postopka za določanje porabe goriva in emisij izpušnih plinov sredi leta 2018 precej zmanjšala. Po visoki lanski rasti, na katero je vplivalo tudi povečano trgovanje z nekaterimi energetskimi proizvodi, se umirjeno nadaljuje tudi rast prodaje v trgovini na debelo. V trgovini na drobno, ki jo sicer precej zaznamujejo nihanja v prodaji motornih goriv, prodaja neživilskih proizvodov že četrto leto zapored močneje raste, kar povezujemo s povečanim trošenjem gospodinjstev. Po zmanjšanju v prvi polovici lanskega leta umirjeno narašča tudi prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je maja skladno s pričakovanji nekoliko znižala. Nižja je bila predvsem rast cen storitev, ki sicer ob rasti trošenja gospodinjstev še naprej največ prispevajo k inflaciji. Znižal se je prispevek v skupini rekreacija in kultura, zaradi nekoliko nižje rasti cen počitniških paketov, ki pa je bila še vedno približno 8-odstotna. Prispevek cen komunikacij je bil negativen. Medletna rast cen blaga se ohranja na nizki ravni (nekoliko pod 1%), saj se cene poltrajnega in trajnega blaga medletno še naprej znižujejo.

Ugodne razmere na trgu dela se nadaljujejo tudi po podatkih Ankete o delovni sili (ADS). Število delovno aktivnih se je v prvem četrtletju letos nadalje povečalo, zlasti ob večjem zaposlovanju tujih državljanov. Število anketno brezposelnih ostaja na nizkih ravneh, med katerimi je še vedno relativno visok delež dolgotrajno brezposelnih.