Vrednost kazalnika gospodarske klime se je novembra glede na oktober zvišala in ostala višja kot pred letom. K mesečnemu izboljšanju so prispevale višje vrednosti vseh kazalnikov zaupanja, razen pri potrošnikih. Ta se po več kot enoletnem izboljševanju od septembra znova znižuje, novembra so se poslabšala zlasti pričakovanja potrošnikov glede večjih nakupov. V primerjavi z novembrom lani je bil kazalnik zaupanja nižji le v gradbeništvu. Vrednost kazalnika gospodarske klime ostaja že skoraj dve leti pod dolgoletnim povprečjem, k čemur prispeva predvsem nizka vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih.

Medletna inflacija se je po oktobrskem nihaju navzdol novembra izrazito zvišala (na 1,7 %). K pričakovanemu zvišanju je pomembno prispevala osnova zaradi celotne oprostitve plačila prispevka za OVE in SPTE novembra lani. Poleg tega se je novembra letos cena elektrike zaradi prehoda v visoko sezono pri obračunu omrežnine mesečno povišala za 16,8 %, medletno pa za 11,2 % ( oktobra je bila medletno nižja za 22,6 %). Cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo so bile tako novembra medletno nekoliko višje (za 0,1 %, oktobra so bile medletno nižje za 8,6 %), prispevek k medletni inflaciji pa se je povečal za 1,1 o. t. K višji inflaciji so novembra prispevale tudi cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile ob mesečni podražitvi (za 0,8%) medletno višje za 2,3%, ter dražji naftni derivati. Povišala se je tudi medletna rast cen poltrajnega blaga (na 3 %), ob ponovno nekoliko izrazitejši sezonski rasti cen obleke in obutve. Cene trajnega blaga pa so bile še naprej medletno za okoli 1 % nižje. Medletna rast cen storitev se je zmanjšala (na 2,8 %, oktobra 3,2 %), na kar je po naši oceni vplivalo umirjanje rasti cen v skupinah komunikacije ter rekreacija in kultura. Medletna inflacija merjena s HICP, je novembra v Sloveniji znašala 1,6 %, v evrskem območju pa 2,3 %. 

Realni prihodek v vseh trgovskih panogah se je v tretjem četrtletju povečal in bil večji tudi medletno. V trgovini z motornimi vozili se je po   zmanjšanju v prvi polovici leta v tretjem četrtletju tekoče močneje okrepil in bil v devetih mesecih medletno večji za 8 %. Nadaljevala se je rast prodaje v trgovini na debelo, ki je bila v povprečju leta medletno večja za 2 %. Po stagnaciji v prvi polovici leta se je v tretjem četrtletju povečala tudi prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki ter v trgovini na drobno z neživili, ki je bila v obeh panogah v povprečju devetih mesecev medletno večja za 1 %. Med neživili je po visokih rasteh v letih 2021 in 2022 letos že drugo leto zapored manjša prodaja farmacevtskih in medicinskih izdelkov, za dobro desetino pa je bila v devetih mesecih medletno večja prodaja gospodinjskih in avdio ter video naprav. Po predhodnih podatkih SURS se je oktobra nadaljevala tekoča rast prodaje v trgovini z motornimi vozili in v trgovini na drobno z živili, prodaja v trgovini na drobno z neživili pa se je zmanjšala.

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim zmanjšal (za 0,3 %, desez.), medletno pa je ostal večji (za 1,6 %). Upad je bil največji v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih zaradi zmanjševanja v  telekomunikacijskih in računalniških storitvah. Zmanjševanje prihodka se je nadaljevalo tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih, a je bila intenzivnost zmanjševanja znatno šibkejša kot v preteklem četrtletju. Tudi v drugih poslovnih dejavnostih se je prihodek zmanjšal, ob nadaljevanju negativnih trendov v zaposlovalnih in potovalnih agencijah. V gostinstvu pa se je po stagnaciji v prvi polovici leta prihodek v tretjem četrtletju močneje povečal, predvsem zaradi rasti v nastanitvenih dejavnostih ob okrepljenem številu prenočitev tujih turistov. Po daljšem obdobju krčenja se je povečal tudi prihodek v dejavnosti prometa in skladiščenja. V prvih devetih mesecih je bil realni prihodek medletno manjši v prometu in skladiščenju ter strokovno-tehničnih dejavnostih.

Po anketnih podatkih je število delovno aktivnih v tretjem četrtletju medletno ostalo podobno, večje pa je bilo število brezposelnih, večji je bil zlasti priliv mladih iz neaktivnosti (šolanja) na trg dela. Med delovno aktivnimi se je sicer medletno zmanjšalo število zaposlenih v delovnem razmerju, večji pa je bil obseg drugih oblik dela, zlasti samozaposlenih in pomagajočih družinskih članov, kar je ohranilo skupno število delovno aktivnih na  podobni ravni kot v enakem obdobju lani. Število brezposelnih, ki se je povečalo drugo četrtletje zapored, pa je bilo medletno večje. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil višji zlasti priliv mladih iz šolanja na trg dela ob skromni rasti gospodarske aktivnosti in nekoliko manjšem povpraševanju po delu. Anketna stopnja brezposelnosti je bila tako v tretjem četrtletju (4,4 %) medletno višja za 0,5 o. t.