Realni BDP je bil v tretjem četrtletju letos za 2,3 % večji kot v enakem obdobju lani, kar je nekoliko nižja rast kot v predhodnih četrtletjih. K rasti je ključno prispevala okrepljena rast potrošnje gospodinjstev, ki sta jo še naprej podpirala razmeroma visoka rast zaposlenosti ter povišana rast plač in socialnih transferjev. K rasti BDP je tokrat pomembno prispevalo tudi povečanje zalog, nekaj pa tudi investicije v stroje in opremo, gradbene investicije pa so se po visoki rasti v predhodnih četrtletjih umirile in bile podobne kot lani. Umirjanje gospodarske rasti v trgovinskih partnericah se kaže v postopno nižji rasti izvoza. Ob nadaljnji hitri rasti uvoza je bil prispevek salda menjave s tujino k medletni rasti BDP tokrat negativen.

Podatki Ankete o delovni sili (ADS) kažejo na umirjanje dinamike na trgu dela. V tretjem četrtletju letos se je nadalje povečalo število zaposlenih, število samozaposlenih in pomagajočih družinskih članov pa se je nekoliko zmanjšalo. Brezposelnost se je, tako po številu kot tudi stopnji, nekoliko povišala, a ostaja na nizkih ravneh. 

Medletna rast cen je novembra ostala umirjena. Rast cen blaga se je ponovno nekoliko upočasnila,  predvsem zaradi višjega medletnega padca cen naftnih derivatov in stagnacije cen neenergetskega industrijskega blaga. Cene trajnega blaga so se nadalje znižale, tokrat pa so bile medletno nižje tudi cene poltrajnega blaga. Višje cene hrane, predvsem sadja, so ublažile večji padec cen blaga dnevne porabe, ki so se ohranile okrog doseženih ravni. Ob ugodnih razmerah na trgu dela in solidnem trošenju gospodinjstev se rast cen storitev ohranja nekoliko nad 3-odstotno ravnjo, k njihovi rasti pa pomembno pripevajo storitve, ki so povezne s stanovanjem in gostinstvom, povišale pa so se tudi premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Prodaja v trgovini se je v tretjem četrtletju nekoliko okrepila. To je bila predvsem posledica občutnejše okrepitve prodaje v trgovini na debelo (ki je v prvi polovici leta stagnirala) in nadaljnje rasti prodaje netrajnih neživilskih proizvodov v trgovini na drobno. Na podobnih ravneh kot v preteklem četrtletju so ostali prihodek v trgovini s trajnimi dobrinami, živili, pijačami in tobačnimi izdelki ter v trgovini z motornimi vozili. Prodaja motornih goriv se po visokih lanskih rasteh letos zmanjšuje. Skupaj je bila prodaja v prvih devetih mescih medletno višja za 6,5 %.

Gospodarsko razpoloženje se je novembra nadalje poslabšalo in je blizu dolgoletnega povprečja. V zadnjem mesecu se je občutneje poslabšalo zaupanje med potrošniki, ki so najbolj pesimistični glede obetov v gospodarstvu, in v trgovini na drobno. Slednje je posledica poslabšanja mnenja glede trenutne prodaje. Nekoliko se je poslabšalo tudi zaupanje v predelovalnih dejavnostih zaradi nižje pričakovane proizvodnje, kar povezujemo s pričakovanimi naročili ob upočasnitvi rasti v evrskem območju. Zaupanje v gradbeništvu in v storitvenih dejavnostih je ostalo nespremenjeno. Gospodarska klima se je novembra poslabšala še četrti mesec zapored in ostaja le malo nad dolgoletnim povprečjem. Nazadnje je bila tako nizka konec leta 2014. 

V tretjem četrtletju se je nadaljevala solidna rast prihodka v večini tržnih storitev. Najbolj se je rast pospešila v strokovno-tehničnih dejavnostih, predvsem v arhitekturno-projektantskih storitvah. Nadaljevala se je tudi rast v gostinstvu, ki je bila povezana predvsem z visoko rastjo v podjetjih, ki strežejo jedi in pijačo. Visoka rast prihodka drugih poslovnih dejavnosti se je sicer nekoliko umirila ob ponovni rasti prihodka v zaposlovalnih storitvah. V celotni dejavnosti prometa se je rast prihodka upočasnila, še zlasti v zračnem transportu. Od začetka leta na doseženi ravni stagnira prihodek v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih.