Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je tudi marca nekoliko povišala, na 3,6 %, a je bila za skoraj 7 o. t. nižja kot v enakem mesecu lani. Na višjo medletno inflacijo v primerjavi s februarjem (3,4 %) je vplival povišan prispevek cen storitev. Te so bile medletno višje za 6,1 % (največ po novembru 2023, ko je bila rast 7,4-odstotna), okrepitev pa v veliki meri povezujemo z učinkom nizke osnove pri počitnicah v paketu, ki so se marca lani na mesečni ravni sezonsko pocenile za 22,4 %, marca letos pa je bila pocenitev manjša (za 14,3 %). Medletna rast cen v skupini rekreacija in kultura je bila tako 6-odstotna in se je v primerjavi s februarjem več kot podvojila. Na mesečno inflacijo pa je imel pomemben vpliv učinek sezonskih podražitev obleke in obutev, zaradi česar se je rast cen poltrajnega blaga okrepila na 3,6 %. Ob 0,2-odstotni mesečni podražitvi se je povišala še medletna rast cen v skupini restavracije in hoteli (6,7 %). Zaradi podražitve naftnih derivatov se je marca nekoliko povečal tudi prispevek cen skupine prevoz, na medletni ravni pa so bile te cene višje le še za 1,3 %. Še naprej se hitro upočasnjuje medletna rast cen v skupini hrane in brezalkoholnih pijač, ki je bila z 0,9 % najnižja v zadnjih treh letih. Tudi cene trajnega blaga so se še nadalje medletno znižale (0,8 %).

Realni prihodek večine trgovskih panog se je v začetku leta nadalje okrepil in bil januarja, po predhodnih podatkih pa tudi februarja, medletno večji. Prodaja v trgovini z motornimi vozili se je po lanskih visokih rasteh januarja ohranila na doseženi ravni in bila medletno večja za 14 %. Po rasti v zadnjem lanskem četrtletju sta se nadalje okrepili prodaji v trgovini na drobno z neživili, ki je bila medletno večja za 1 %, in trgovini na debelo, ki je ostala medletno nižja (–2 %). Po skromni rasti v lanski drugi polovici leta se je januarja nekoliko zmanjšala prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, ki je bila medletno večja za 2 %. Po predhodnih podatkih SURS je bila prodaja tudi februarja medletno večja v trgovini z motornimi vozili in trgovini na drobno z živili, v trgovini z neživili pa je bila podobna kot februarja lani.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po okrepitvi v zadnjem četrtletju lani povečala tudi januarja letos. V večini skupin panog po tehnološki zahtevnosti je bila januarja večja kot v zadnjem četrtletju lani, na podobni ravni so ostale le srednje nizko tehnološko zahtevne panoge. V primerjavi z januarjem lani je proizvodnja predelovalnih dejavnosti ostala medletno manjša (1,9 %, prilagojeno delovnim dnem). K manjši proizvodnji kot pred letom so največ prispevale energetsko intenzivni proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov in kemična industrija (–26,2 % oz. –18,4 %) ter dejavnost popravil in montaže strojev in naprav (–12,5 %). V večini ostalih panog je bila proizvodnja medletno večja, med njimi tudi v energetsko intenzivnih papirni industriji (za 6,7 %) in proizvodnji kovin (za 2,6 %). 
Konec prvega četrtletja je raven skupnih naročil predelovalnih podjetij po podatkih poslovnih tendenc ostala na nizki ravni, prav tako se od začetka leta niso izboljšali obeti glede prihodnje proizvodnje. Podjetja kot glavni omejitveni dejavnik (tretjina anketiranih) še vedno navajajo nezadostno tuje in domače povpraševanje.