Realni BDP se je v prvem letošnjem četrtletju medletno zmanjšal za 2,3 %. K padcu je zaradi povečanja negotovosti in zaprtja vseh nenujnih storitvenih dejavnosti v povezavi z ukrepi za zajezitev širjenja epidemije COVID-19 sredi marca, največ prispeval upad v skupini dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva. Potrošnja gospodinjstev je opazno upadla. Znižale so se tudi investicije v osnovna sredstva, kar je bila predvsem posledica nižjih investicij v opremo in stroje. Zaradi padca svetovne trgovine in mednarodnih omejitev sta se zmanjšala tudi izvoz in uvoz. Med agregati potrošnje se je medletno okrepila le končna državna potrošnja. 

Prodaja v trgovini je z razglasitvijo epidemije in zaprtjem prodajaln z nenujnim blagom marca močno upadla. Zmanjšanje je bilo marca, po predhodnih podatkih pa tudi aprila, največje v trgovini z motornimi vozili. S sprejetjem ukrepov za zajezitev širjenja virusa ter upadom prometa tovornih vozil, se je izrazito zmanjšal tudi prihodek v trgovini na drobno z motornimi gorivi. Medletno nižja je bila tudi prodaja v trgovini na drobno z neživili, kjer se je sicer ob zmanjšanju prihodka večine panog, povečala prodaja farmacevtskih in medicinskih proizvodov ter prodaja po internetu ali pošti. Prodaja v trgovini z živili, ki se je že februarja pod vplivom negotovosti močno povečala, je bila višja tudi marca, po predhodnih podatkih pa je bila aprila medletno že nekoliko nižja.

Rast prihodka tržnih storitev je marca v večini storitev strmoglavila. Ob uvedbi ukrepov za zajezitev epidemije in s tem zaprtjem vseh nastanitvenih in gostinskih obratov ter državnih mej, se je najbolj znižal prihodek v gostinstvu. Posledično so bile prizadete tudi dejavnosti potovalnih agencij, ki so skupaj z zaposlovalnimi agencijami prispevale k močnemu padcu tudi v drugih poslovnih dejavnostih. Zaradi občutnega znižanja prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah je bil znaten padec prisoten tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih. Prihodek se je znižal tudi v prometu, predvsem zaradi popolne ustavitve javnega potniškega prometa. Najmanjše znižanje je bilo v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, ki je po naši oceni povezano predvsem s prodajo na domačem trgu.

Po znatnem poslabšanju razpoloženja v gospodarstvu v aprilu, so se kazalniki pričakovanj maja rahlo izboljšali, a ostajajo znatno pod ravnjo v začetku leta. Zaradi širjenja epidemije so se aprila poleg precejšnjega poslabšanja kazalnikov stanj, v vseh dejavnostih močno znižala tudi pričakovanja. Zaupanje se je najbolj zmanjšalo v storitvenih dejavnostih in v trgovini na drobno, na najnižjo raven, odkar so na voljo podatki (od leta 2005), pa je padlo tudi zaupanje potrošnikov. V maju so se kazalniki pričakovanj sicer nekoliko izboljšali, a še naprej ostajajo precej nižji kot v začetku leta. V vseh dejavnostih (z izjemo gradbeništva) je bilo zaupanje maja nižje, kot v času ekonomsko finančne krize pred desetletjem.

Število registriranih brezposelnih se je od sredine marca začelo izrazito povečevati, a se je rast v zadnjih tednih ustavila. Do konca aprila se je število brezposelnih povečalo na 88.648 oseb, kar je 19,9 % več kot pred letom. 28. maja je bilo po neuradnih (dnevnih) podatkih ZRSZ brezposelnih 90.387 oseb oz. dva odstotka več kot konec aprila. Med na novo prijavljenimi je glede na obdobje pred izbruhom epidemije bistveno več oseb, ki jim delodajalci niso podaljšali pogodbe za določen čas (pogosteje razlog med mlajšimi starostnimi skupinami) ali so izgubile zaposlitev iz poslovnih razlogov. Priliv je bil predvsem iz dejavnosti gostinstva, trgovine in predelovalnih dejavnosti. Naraščanje števila brezposelnih se je v zadnjih tednih ob manjšem prilivu in večjem odlivu v zaposlitev ustavilo, kar povezujemo z rahljanjem zajezitvenih ukrepov in ponovnim zagonom nekaterih dejavnosti ter s sprejetjem drugega zakonodajnega svežnja za blažitev gospodarskih posledic krize.

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah se je z ukrepi ob epidemiji občutno zmanjšal, ponovno povečevanje od sredine aprila pa se je v maju upočasnilo. Po skoraj 40-odstotnem upadu v prvih tednih marca je bil v tretjem tednu maja v primerjavi z enakim lanskim obdobjem še vedno za več kot petino nižji.  Obseg voženj tujih tovornjakov je bil za manj kot 30 % nižji kot pred letom, upad obsega prevoženih kilometrov domačih tovornjakov pa pol manjši. Znižanje prometa tujih tovornjakov, ki je bilo na začetku precej večje kot pri domačih, se je zmanjšalo pod vplivom ukrepov EU za prosti pretok blaga na mejah ter z rahljanjem ukrepov v nekaterih državah.

Po občutnem znižanju v marcu in aprilu se je medletni padec tedenske porabe elektrike začel maja postopoma zmanjševati. Poraba elektrike, ki je eden izmed pokazateljev gospodarske aktivnosti, je bila v Sloveniji v sredini maja nižja za 12 % glede na enako obdobje lani.  Tudi v večini drugih držav se je ob vse večjem sproščanju ukrepov padec porabe v prvi polovici maja glede na tedne prej zmanjšal. Izjema je Nemčija, ki je imela v povprečju za 13 % nižjo tedensko porabo, kar je več od povprečnega tedenskega upada od začetka krize pa do konca aprila, ko je znašal 9,5 %.

Medletni padec cen se je maja ohranil pri 1,2 %. Skupno so k deflaciji največ prispevale nižje cene energentov (naftnih derivatov in električne energije), ki so po naši oceni inflacijo znižale za 2,4 odstotne točke. Brez  proticikličnega prilagajanja trošarin na pogonska goriva bi bil negativni prispevek še nekoliko večji. Medletno nižje ostajajo cene poltrajnega in trajnega blaga (za 2,9 oz. 2,3 %). Nadaljuje pa se rast cen hrane. Maja se je zaradi nadpovprečne sezonske rasti precej povečala medletna rast cen svežega sadja, ki je bila 23,4-odstotna. To je po naši oceni posledica večjega povpraševanja in slabše letine (pozeba). Visoka ostaja tudi rast cen mesa. Rast cen storitev se je po umirjanju v preteklih mesecih v maju nekoliko okrepila.