Rast prihodka v večini tržnih storitev je na začetku drugega četrtletja ostala visoka. V gostinstvu se je ob višjem trošenju tako domačih kot tujih gostov še nekoliko pospešila. Zvišala se je tudi rast prihodkov od storitev, ki jih dajejo podjetja v izvajanje zunanjim izvajalcem. To je zadnje mesece glavni dejavnik nadaljnje visoke rasti prihodka drugih poslovnih dejavnosti, ob upadanju prihodka zaposlovalnih storitev. Rast prihodka v bolj izvozno usmerjenih storitvah, kot sta cestni promet in računalniške storitve, je ostala visoka. Zaradi znižanja v telekomunikacijskih storitvah tretji mesec zapored pa je rast skupnih prihodkov informacijsko-komunikacijskih dejavnosti zastala. Prihodek v strokovno-tehničnih dejavnostih se že več mesecev ohranja na doseženi ravni.

Prodaja v trgovini je na začetku drugega četrtletja ostala visoka in bila v prvih štirih mesecih medletno višja za več kot desetino. Na to sta vplivali nadaljnja rast trošenja gospodinjstev (predvsem v segmentih gospodinjskih aparatov in pohištva ter nekaterih poltrajnih dobrin, v zadnjih mesecih pa tudi živilskih proizvodov) in visoka prodaja motornih vozil. Po lanski pospešitvi, na katero je vplivalo tudi povečano trgovanje z nekaterimi energetskimi proizvodi, visoka ostaja tudi prodaja v trgovini na debelo.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je junija nekoliko zvišala (1,8 %). Ob ugodnih gospodarskih razmerah in rasti trošenja gospodinjstev k inflaciji še naprej največ prispevajo višje cene storitev, predvsem tistih, ki se nanašajo na stanovanje, počitniške pakete ter skupino restvracije in hoteli. K junijskemu zvišanju inflacije so v veliki meri prispevale višje cene blaga, predvsem hrane, manjše kot v preteklih letih je bilo tudi znižanje cen oblačil in obutve. Cene hrane, ki so se v preteklih letih junija na mesečni ravni pretežno zniževale, so se tokrat zvišale za 0,3 % (največja mesečna rast od leta 2001), kar povezujemo z manj ugodnimi pomladanskimi vremenskimi razmerami. Za razliko od preteklih dveh mesecev je bil prispevek cen naftnih derivatov negativen.

Donosnosti do dospetja obveznic držav evrskega območja so se tudi v drugem četrtletju znižale. Na to je pomembno vplivala napoved uvedbe dodatnih ukrepov ekspanzivne denarne politike ECB. Donosnosti obveznic so tako v večini držav evrskega območja dosegale zgodovinsko nizke ravni ali bile blizu njih. Donosnost do dospetja slovenske obveznice se je znižala na 0,52 % (43 b. t. manj kot četrtletje prej), razmik do nemške obveznice (64 b. t.)  pa se je po povišanju v predhodnem četrtletju opazno zmanjšal.