Medletni upad tedenske porabe elektrike je bil v tretjem tednu avgusta zopet nekoliko večji. Potem ko se je tedenska poraba elektrike v sredini avgusta močno približala lanski ravni (-2 %), se je upad v tretjem tednu avgusta znova povečal (-8 %). Izmed naših najpomembnejših trgovinskih partneric je enak medletni upad (-8 %) beležila Avstrija, medtem ko je bil drugje upad manjši in je znašal med -1 % (v Franciji) in -5 % (v Italiji).

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah  je v četrtem tednu avgusta ponovno zdrsnil pod raven pred epidemijo. Promet se je, po močnem upadu ob razglasitvi epidemije, opazneje začel krepiti od sredine junija in bil sredi avgusta (prilagojeno zaradi praznikov) že 6 % višji kot pred letom. V drugi polovici avgusta pa je ponovno upadel in za 10 % zaostal za primerljivo lansko ravnjo.  Obseg prevoženih kilometrov domačih tovornih vozil je bil medletno nižji za 6 %, promet tujih prevoznikov pa za skoraj 14 %.

Razpoloženje v gospodarstvu se je avgusta še četrti mesec zapored izboljšalo. Kazalnik gospodarske klime je bil sicer še vedno precej nižji kot v enakem obdobju lani (razlika -12,3 o. t.), vendar je bila medletna razlika dosti manjša kot aprila (-46,1 o. t.). Na boljše razpoloženje so vplivali vsi kazalniki zaupanja,  najbolj se je od aprila izboljšalo zaupanje v trgovini na drobno in v predelovalnih dejavnostih. Avgusta se je glede na prejšnji mesec sicer najbolj povečalo zaupanje v storitvenih dejavnostih.

Prodaja v trgovini se je junija in julija še okrepila. Ob nadaljnji rasti v vseh treh največjih panogah je bil skupni prihodek junija že podoben juniju lani (orig.). Najbolj se je okrepil v trgovini z motornimi vozili, kjer je marca in aprila tudi najbolj upadel. Predhodni podatki kažejo, da je v juliju njihova prodaja že za desetino presegla lansko raven. Za desetino je bila že junija medletno višja tudi prodaja neživil v trgovini na drobno; visoki so bili predvsem med epidemijo odloženi nakupi pohištva, gospodinjskih, računalniških in telekomunikacijskih naprav ter športne opreme. Po predhodnih podatkih se je rast nadaljevala tudi julija, vendar precej bolj umirjeno.

Kljub rasti, ki se je junija nadaljevala v vseh tržnih storitvah, je bil skupni prihodek okoli 15 % nižji od ravni pred izbruhom epidemije. Po strmoglavljenju med epidemijo je bila mesečna rast najvišja v gostinstvu, na kar je delno vplivala tudi uvedba turističnih bonov, ki so vplivali na povečanje prenočitev domačih turistov; število prenočitev tujih turistov je ostalo nizko. Na rast prihodka drugih poslovnih dejavnosti je vplivala predvsem krepitev prihodka zaposlovalnih agencij. Mesečna rast se je nadaljevala tudi v prometu ob sicer še vedno zmanjšanem obsegu delovanja javnega potniškega prometa, in nekoliko upočasnjeno v strokovno-tehničnih dejavnostih.