Povprečna medletna inflacija se je lani povišala in bila 1,7-odstotna (1,4 % leta 2017). Višji je bil prispevek goriv in energije, saj je cena nafte na svetovnih trgih do oktobra pretežno naraščala. Ugodne gospodarske razmere pa so povišale tudi prispevek cen storitev. Cene trajnega in poltrajnega blaga so ostale medletno nižje. Medletna inflacija konec leta je bila sicer nizka zaradi znižanja cen nafte v novembru in decembru.

Visoka rast prodaje v trgovini se je nadaljevala tudi oktobra, v prvih desetih mesecih 2018 je bil prihodek medletno realno višji za 7,7 %. V trgovini na debelo je bila rast spodbujena s trgovanjem z nekaterimi primarnimi proizvodi (zemeljski plin, električna energija). Medletno višja je bila tudi prodaja trajnih dobrin (predvsem motornih vozil in gospodinjskih naprav) in nekaterih poltrajnih proizvodov. Nižja pa je ostala prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov.

Donosnost do dospetja slovenske evrske obveznice se je decembra nekoliko znižala, kljub temu pa se je razmik do nemške obveznice povečal (na 81 b. t.) zaradi izrazitejšega znižanja donosnosti nemške obveznice. Po naši oceni je k temu prispevalo predvsem prelivanje povpraševanja iz obvezniških trgov perifernih držav.

3-mesečni EURIBOR je tudi decembra ostal negativen. V povprečju leta 2018 je znašal - 0,322 %, kar je primerljivo z letom 2017.

Vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem se je v 2018 v povprečju povečala za 4,5 %; evro se je okrepil predvsem v prvih mesecih leta. V drugi polovici leta pa je njegova vrednost precej upadla, potem ko je FED večkrat zvišal ključno obrestno mero. Decembra je bila vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem tako medletno nižja za 3,8 %.