Razpoloženje v gospodarstvu se je junija drugi mesec zapored izboljšalo, a ostalo znatno pod ravnjo na začetku leta. Zaradi širjenja epidemije so se kazalniki zaupanja v gospodarstvu aprila izrazito poslabšali v vseh dejavnostih. Zaupanje se je najbolj zmanjšalo v storitvenih dejavnostih in v trgovini na drobno. Na najnižjo raven, odkar so od leta 2005 na voljo podatki, je padlo tudi zaupanje potrošnikov. Vrednosti kazalnikov zaupanja so se nato maja in junija zvišale v vseh dejavnostih (najbolj v trgovini na drobno), a še naprej ostale precej nižje kot na začetku leta. 

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je v tretjem tednu junija, kljub povečanju, še precej zaostajal za ravnjo pred epidemijo. Več kot 40-odstotnem upadu v prvih tednih po razglasitvi epidemije sta sledila aprilsko izboljšanje in majska stagnacija. Promet se je v drugi polovici junija zopet okrepil in bil za okoli 15 % nižji kot pred letom.  Obseg prevoženih kilometrov domačih tovornih vozil je bil nižji za 9 %, promet tujih prevoznikov pa za 16 %. Slednji je sicer od najnižje vrednosti marca bolj napredoval, kar povezujemo z ukrepi EU za prosti pretok blaga na mejah ter splošnega rahljanja ukrepov v nekaterih državah. 

Medletni upad tedenske porabe elektrike je v tretjem tednu junija ostal blizu majskega povprečja. Poraba elektrike, ki je eden izmed pokazateljev gospodarske aktivnosti, je bila v Sloveniji v tretjem tednu junija nižja za 12 % glede na isti teden lani, kar je blizu majskega povprečja, ko je upad znašal 14 %. V večini naših najpomembnejših trgovinskih partneric pa se je v tretjem tednu junija medletni upad porabe glede na prvo polovico junija poglobil. Izjema je Nemčija, kjer se je izraziteje zmanjšal, in sicer z 10 % v prvi polovici junija na 3 %. 

Število registriranih brezposelnih se je, po povečanju za četrtino v obdobju epidemije, junija nekoliko zmanjšalo. Naraščanje števila brezposelnih se je v drugi polovici maja, ob manjšem prilivu in večjem odlivu v zaposlitev, ustavilo. Junija pa je število brezposelnih začelo upadati, kar povezujemo z odpravo strogih zajezitvenih ukrepov pri nas in v sosednjih državah ter s sprejetjem tretjega zakonodajnega svežnja za omilitev gospodarskih posledic krize. Do konca maja se je povečalo na 90.415, kar je 25,6 % več kot pred letom. 29. junija je bilo po neuradnih (dnevnih) podatkih ZRSZ brezposelnih 89.182 oseb oz. 1,4 % manj kot konec maja. Med na novo prijavljenimi je, glede na obdobje pred izbruhom epidemije, bistveno več oseb, ki jim delodajalci niso podaljšali pogodbe za določen čas (pogosteje razlog med mlajšimi starostnimi skupinami) ali so izgubile zaposlitev iz poslovnih razlogov. Med dejavnostmi z največjim prilivom izstopajo gostinstvo, trgovina in predelovalne dejavnosti. 

Cene življenjskih potrebščin so bile tudi junija medletno nižje, vendar je bil njihov padec precej manj izrazit kot v preteklih mesecih. Cene elektrike so se namreč zaradi izteka vladnega ukrepa o začasnem neplačevanju prispevkov povezanih s porabo električne elektrike vrnile na raven pred izbruhom epidemije. Nižje cene energentov so sicer še naprej največ prispevale k deflaciji (-1,2 o. t), saj so bile cene naftnih derivatov medletno nižje za več kot 20 %. Brez proticikličnega prilagajanja trošarin pa bi bil po naši oceni negativen prispevek energentov k medletni inflaciji za približno 0,1 o. t. manjši. Tudi cene poltrajnega in trajnega blaga so ostale medletno nižje. Junija se je rast cen hrane nekoliko umirila, rast cen storitev pa se je ohranila okrog 2 %; k temu je pomembno prispevala visoka rast cen storitev, povezanih s stanovanjem.   

Upad prihodka v trgovini se je aprila poglobil, prvi podatki za maj pa kažejo na izboljšanje v nekaterih panogah. Medletno je bil aprila prihodek realno nižji za 27,1 %. Mesečno zmanjšanje je bilo, podobno kot marca, največje v trgovini z motornimi vozili. Močneje je zaradi manjše aktivnosti v povezanih panogah upadel tudi prihodek v trgovini na debelo. V trgovini na drobno se je zaradi ukrepov za zajezitev širjenja virusa ter manjšega prometa tovornih vozil nadalje močneje znižala prodaja motornih goriv. Nadalje se je znižala prodaja z neživili, po dveh mesecih rasti pa tudi prodaja z živili. Po predhodnih podatkih se je prihodek v trgovini maja ob ponovnem odprtju prodajaln (konec aprila oz. na začetku maja) ponovno okrepil, a v večini panog, za katere so na voljo podatki, medletno še močno zaostajal. 

V večini tržnih storitev se je padec prihodka aprila poglobil. Ob zaprtju vseh nastanitvenih in gostinskih obratov (razen dostave jedi na dom) se je najbolj poglobil v gostinstvu. Močno so bile prizadete tudi dejavnosti potovalnih agencij, ki so, skupaj z zaposlovalnimi agencijami, prispevale k podobnemu padcu prihodka v drugih poslovnih dejavnostih kot v marcu. Zaradi nadaljnjega znižanja prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah se je padec poglobil tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih. Podobno se je prihodek, zlasti zaradi ustavitve javnega potniškega prometa, znižal tudi v prometu. Prihodek se je najmanj znižal v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kar je po naši oceni povezano predvsem s prodajo na domačem trgu.

Cene stanovanjskih nepremičnin so se v prvem četrtletju ponovno zvišale, ob omejeni ponudbi in omejitvenih ukrepih poslovanja zaradi začetka epidemije se je promet z njimi zmanjšal. Cene so bile po 7,0 % rasti v povprečju leta 2019, v prvem četrtletju letos medletno višje za 5,5 %. Zvišanje je bilo predvsem posledica višjih cen rabljenih stanovanjskih nepremičnin (za 5,7 %), katerih prodaja je bila sicer najnižja v zadnjih petih letih. Medletno so bile nekoliko višje tudi cene novih stanovanjskih nepremičnin, s katerimi pa se je opravilo manj kot 3 % vseh transakcij (76 transakcij).