Kazalnik gospodarske klime se je novembra zvišal, vendar njegova povprečna vrednost zadnjih dveh mesecev nakazuje na upočasnitev rasti gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju. K mesečnemu zvišanju kazalnika je največ prispevalo višje zaupanje v predelovalnih dejavnostih, pa tudi v trgovini na drobno. Pri obeh se je izboljšala večina kazalnikov. V storitvenih dejavnostih, gradbeništvu in med potrošniki se je zaupanje nekoliko znižalo. Zaupanje je novembra v vseh dejavnostih in med potrošniki ostalo precej višje kot v enakem obdobju lani. V večini dejavnosti je bilo višje tudi v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019, razen pri storitvah in potrošnikih, kar je verjetno odraz negotovosti v zvezi z epidemičnimi razmerami in povezanimi ukrepi.

Medletna rast plač je bila septembra v javnem sektorju 1-odstotna, v zasebnem pa je ostala razmeroma visoka (6,2 %). V javnem sektorju so bile plače v prvih devetih mesecih za 10,1 % višje kot v enakem obdobju lani, se je pa medletna rast zaradi prenehanja z epidemijo povezanih izplačil dodatkov od junija upočasnjevala. V zasebnem sektorju je bila povprečna plača v prvih devetih mesecih medletno višja za 5,7 %, predvsem zaradi vpliva dviga minimalne plače na začetku leta. Ocenjujemo, da na rast plač v zasebnem sektorju lahko že vpliva tudi pomanjkanje delovne sile.

Po anketnih podatkih so razmere na trgu dela v tretjem četrtletju ostale ugodne. Medletno (po originalnih podatkih) je bilo število delovno aktivnih višje za 1,9 %, glede na tretje četrtletje 2019 pa za 1,6 %. Obseg študentskega dela se je medletno povišal za 65 %, kar ob močnem učinku osnove kaže na visoko rast povpraševanja po številnih oblikah dela zaradi pomanjkanja delovne sile. Število brezposelnih je bilo v tretjem četrtletju medletno nižje za 11,3 %, anketna stopnja brezposelnosti pa za 0,6 o. t. in je znašala 4,5 %.