Medletna realna rast povprečne bruto plače je bila novembra lani nižja kot pretekle mesece (4,4 %), na kar je poleg višje inflacije vplivala tudi nižja nominalna rast v zasebnem sektorju. Na realno rast v zasebnem sektorju (4,3 %), ki je bila nižja kot pretekle mesece, je vplival tudi medletno manjši obseg izrednih izplačil (13. plača in božičnica). V javnem sektorju je rast (4,4 %) ostala podobna kot prejšnja meseca in je povezana predvsem s povečanjem vrednosti plačnih razredov zaradi junijske delne uskladitve z inflacijo. Nominalno je bila skupna povprečna bruto plača v prvih enajstih mesecih lani medletno višja za 6,5 %, in sicer v zasebnem sektorju za 7,5 %, v javnem pa za 4,5 %.

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se konec lanskega leta medletno znižale za 0,2 %. Medletni padec se je sicer v drugi polovici lanskega leta predvsem ob nižjih osnovah postopoma umirjal. Medletno nižje so bile cene v skupini surovin (–0,9 %), cene proizvodov za investicije (–1,1 %) in cene trajnega blaga za široko porabo (–1,3 %). Najhitreje pa so naraščale cene v skupini energentov (2,7 ), višje so bile tudi cene netrajnega blaga za široko porabo (1,6 %). Padec cen na domačih (–0,1 %) in tujih trgih (–0,2 %) pa je bil primerljiv. Kljub upadu so bile cene konec lanskega leta še vedno za skoraj petino višje kot konec leta 2021, preden so se zaradi pokovidnega okrevanja in še zlasti energetskega šoka precej povišale.  

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila decembra lani medletno višja za 1,1 %. Ob enem delovnem dnevu več je bila industrijska poraba decembra lani medletno višja za 1,8 %, poraba malih poslovnih odjemalcev pa za 4,1 %. Poraba gospodinjstev je za ravnjo iz decembra 2023 malenkost zaostajala (za 0,5 %). Industrijska poraba, ki predstavlja največji delež skupne porabe in je eden izmed pokazateljev gospodarske aktivnosti, je bila v celotnem lanskem letu približno enaka kot leta 2023.