Vrednost kazalnika gospodarske klime se je zaradi vojne na Bližnjem vzhodu aprila znižala in je bila v primerjavi z dolgoročnim povprečjem najnižja po drugi polovici leta 2023. K poslabšanju je največ prispeval kazalnik zaupanja med potrošniki, ki se je znižal za 10 o. t., najbolj po marcu 2022. Upadel je tudi kazalnik v trgovini na drobno (za 13 o. t., a ta mesečno zelo niha) in malenkost v predelovalnih dejavnostih. Kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih se je nekoliko povečal, v gradbeništvu je ostal na ravni marca. V primerjavi z aprilom lani so bili vsi kazalniki zaupanja nižji. Od dolgoročnega povprečja pa je bil nižji skupni kazalnik ter kazalniki zaupanja v trgovini na drobno, v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki.

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se marca na mesečni ravni nekoliko povišale (za 0,2 %), medletna rast pa se je drugi mesec zapored nekoliko upočasnila, na 0,9 % (z 1,5 %). K nižji medletni rasti so največ prispevale cene energentov, ki so bile marca medletno nižje (za 2,8 %) zaradi mesečne pocenitve v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za 5,3 %) in tudi višje osnove. Medletno nižje (sicer minimalno, za 0,1 %) so bile tudi cene proizvodov za investicije. Medletna rast cen v skupini surovin se je v primerjavi s februarjem upočasnila za 0,4 o. t. na 1,1 %. Izraziteje pa se je okrepila rast cen v skupini trajnega blaga za široko porabo (5,1 %). Rast cen v skupini netrajnega blaga se je še naprej postopoma upočasnjevala (1,2 %). Rast cen industrijskih proizvodov na domačem trgu je bila marca 
2,4-odstotna in je že drugi mesec precej presegla rast na tujem trgu, kjer so cene marca medletno upadle za 0,6 %.  Rast cen na domačem trgu presega rast na tujem trgu v vseh namenskih skupinah z izjemo energentov.

Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je februarja ostala visoka (7,2 %):  v zasebnem sektorju 7,8 %, v javnem pa 5,9 %. Na rast v zasebnem sektorju je vplival predvsem dvig minimalne plače v začetku leta za 16 %. Najvišja medletna rast plač je bila februarja v gradbeništvu, nastanitvah z gostinstvom in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (z zaposlovalnimi agencijami), ki so dejavnosti  z najvišjimi deleži prejemnikov minimalne plače. V javnem sektorju je rast ostala razmeroma visoka, povezana s plačno reformo dogovorjenega zvišanja osnovnih plač v začetku lanskega leta in dogovora v kolektivnih pogodbah. 
V prvih dveh mesecih letos je bila skupna povprečna bruto plača realno višja za 4 % (nominalno za 7 %) – v javnem sektorju za 2,8 %, v zasebnem za 4,6 % (nominalno za 5,7 % oz. 7,5 %).