Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 2. do 6. novembra 2026: izvoz in uvoz blaga, brezposelne osebe

Po močni rasti v prvi polovici leta se je izvoz blaga v tretjem četrtletju nekoliko zmanjšal, medletno pa je ostal precej višji, predvsem zaradi večjega izvoza farmacevtskih izdelkov in avtomobilov. Zmanjševanje registrirane brezposelnosti se je v zadnjih mesecih pospešilo, predvsem zaradi manjšega priliva novih brezposelnih.
 

Realni izvoz in uvoz blaga sta se v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim zmanjšala (desez.); medletno sta bila oba višja. Po močni tekoči rasti v prvi polovici leta se je realni izvoz v tretjem četrtletju zmanjšal za 1,1 %. Upadel je tako izvoz v države EU, predvsem v Italijo in Nemčijo, kot tudi v države izven EU. K slednjemu je prispeval predvsem manjši izvoz avtomobilov z notranjim zgorevanjem v Združeno kraljestvo, ki se je v prvi polovici leta začasno močno povečal ob zaključevanju njihove proizvodnje pri največjem slovenskem proizvajalcu avtomobilov. 
K četrtletnem zmanjšanju izvoza sta sicer pomembno prispevali skupini ostali stroji in naprave ter ostali kemijski izdelki in materiali, zlasti železo in jeklo. Nadaljevala pa se je rast izvoza farmacevtskih proizvodov in cestnih vozil. Slednji se je povečal tretje četrtletje zapored, najbolj v Francijo. Še izraziteje se je zmanjšal uvoz blaga (za 5,9 %), predvsem zaradi manjšega uvoza proizvodov za široko potrošnjo (vse desez.). 
Kljub četrtletnemu zmanjšanju je zaradi visoke rasti v prvi polovici leta in ob enem delovnem dnevu več medletna rast izvoza tudi v tretjem četrtletju ostala visoka (7,6 %) in široko osnovana, medtem ko se je rast uvoza opazno upočasnila (1,3 %). K medletni rasti izvoza sta, podobno kot v drugem četrtletju, največ prispevala izvoz medicinskih in farmacevtskih izdelkov ter izvoz cestnih vozil, predvsem osebnih avtomobilov. 
Izvozna naročila so oktobra ostala blizu najvišje ravni v zadnjih treh letih, se pa zaradi velikega povpraševanja podaljšujejo roki za dobavo surovin.

Število registriranih brezposelnih se od avgusta zmanjšuje hitreje kot v prvi polovici leta; oktobra je upadlo za 1,5 % (desez.). K zmanjševanju prispevata zlasti manjši priliv iskalcev prve zaposlitve in manj prijav zaradi izgube zaposlitve. Slednjih je bilo oktobra po desezoniranih podatkih najmanj od začetka leta 2023. Konec oktobra je bilo registriranih 43.032 brezposelnih oseb, 5,8 % manj kot pred letom. Medletni upad se nadaljuje med mladimi (15–29 let), dolgotrajno brezposelnimi in starimi 50 let in več. Število brezposelnih mladih je bilo oktobra manjše za 8,4 %, dolgotrajno brezposelnih za 3,8 %, starih 50 let in več pa za 5,9 %.