Zaradi visoke inflacije je bila julija povprečna bruto plača medletno realno nižja za 7,1 %; v javnem sektorju bolj (11,1 %) kot v zasebnem (4,4 %). V zasebnem sektorju je bil realni medletni upad še nekoliko večji kot v preteklih mesecih. V javnem sektorju pa je medletna rast nominalno nižja tudi od novembra lani, kar je povezano z izplačili dodatkov v času razglašene epidemije (njihova izplačila so bila prisotna še v juliju lani). Pričakujemo, da se bo v naslednjih mesecih ta upad še zmanjševal, proti koncu leta pa ob sklenitvi dogovora o dvigu plač v javnem sektorju tudi prekinil. 

Medletna rast cen proizvodov slovenskih proizvajalcev se je tudi avgusta nekoliko umirila. V primerjavi s predhodnima mesecema je bila umiritev sicer bistveno manjša (za 0,1 o. t., na 21,1 %). Še naprej se upočasnjuje rast cen na tujih trgih (16,7 %), rast cen na domačem trgu pa se je tokrat povišala in ponovno presegla 25 %. K okrepljeni rasti na domačem trgu so v največji meri prispevale precej višje cene energentov, ki so se na medletni ravni več kot podvojile, mesečna rast pa je v avgustu presegla 10 %. Nekoliko se je okrepila tudi rast cen blaga za široko porabo, a je bila ta manj izrazita kot v prvi polovici leta. Ob umirjanju gospodarske aktivnosti se postopoma umirja rast cen proizvodov slovenskih proizvajalcev v skupinah surovin in proizvodov za investicije, tako na domačem kot tudi na tujih trgih.

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je septembra opazno znižala, nižja je ostala tudi medletno. Po močnem znižanju julija in prehodnem zvišanju avgusta se je septembra gospodarska klima znižala za 4,5 o. t. in bila pod dolgoletnim povprečjem. Na mesečni ravni se je razpoloženje poslabšalo v vseh segmentih, najbolj v predelovalnih dejavnostih (za 7 o. t.), trgovini na drobno (za 6 o. t.) in v storitvenih dejavnostih (za 5 o. t.), nekoliko manj pa v gradbeništvu (za 3 o. t.) in med potrošniki (za 1 o. t.). Višje kot pred letom je bilo zaupanje v trgovini na drobno (za 8 o. t.), precej nižje pa med potrošniki (za 19 o. t.), v predelovalnih dejavnostih (za 16 o. t.), v gradbeništvu (za 10 o. t.) in nekoliko v storitvenih dejavnostih (za 1 o. t.). Pri potrošnikih to povezujemo z zmanjševanjem kupne moči gospodinjstev zaradi naraščajočih cen, v gradbeništvu z naraščanjem cen gradbenega materiala, investicijskih dobrin in dvigovanjem obrestnih mer, pri predelovalnih dejavnostih pa z aktualnimi razmerami v mednarodnem okolju (ozka grla v dobavnih verigah, visoke cene surovin in energentov).

Vrednost davčno potrjenih računov je bila med 4. in 17. septembrom 2022 ob visoki rasti cen medletno nominalno višja za 10 %, glede na enako obdobje 2019 pa za 17 %. Rast je bila podobna kot v prejšnjih dveh tednih, v primerjavi s preteklimi tedni pa bolj umirjena. K njej je največ prispevala 10-odstotna nominalna rast prodaje v trgovini, kjer se sicer izda okoli tri četrtine skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Ob visoki lanski osnovi (v lanskem septembru je število prenočitev turistov za več kot desetino preseglo rezultate iz septembra leta 2019) je bila prodaja v gostinstvu medletno višja le še za 4 % (julija za 22 %, avgusta pa za 9 %), pri čemer je bila vrednost davčno potrjenih računov v nastanitvenih obratih medletno nižja.