Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 19. do 23. oktobra 2026: cene proizvodov pri slovenskih proizvajalcih in povprečna bruto plača na zaposlenega

Cene energentov so septembra še pospešile rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev  (na 3,9 %). Rast plač je avgusta ostala visoka (8,3 %), ob nadaljnji krepitvi rasti v javnem in razmeroma visoki rasti v zasebnem sektorju. V javnem sektorju je k temu prispevalo junijsko zvišanje osnovnih plač v okviru izvajanja plačne reforme, v zasebnem sektorju pa poleg pomanjkanja delovne sile tudi dvig minimalne plače v začetku leta.
 

Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je septembra, predvsem zaradi višjih cen energentov, povišala že šesti mesec zapored (na 3,9 %). Cene so bile medletno višje v vseh namenskih skupinah, k skupni rasti pa so še vedno največ prispevale cene v skupini surovin (njihova medletna rast se je pri 5,7 % ohranila približno na doseženi ravni). Najbolj se je okrepila medletna rast cen v skupini energentov, ki je s 6,2 % (avgusta 2,6 %) postala najvišja med namenskimi skupinami, predvsem zaradi izrazite mesečne podražitve električne energije (2,6 %). Nekoliko se je pospešila tudi medletna rast cen proizvodov za investicije (na 3,3 %), rast cen proizvodov za široko porabo pa se je še naprej umirjala (1,8 %). K temu po naši oceni pomembno prispevajo medletno nižje cene v proizvodnji živil (C10) (–0,5 %). 

Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je avgusta ostala visoka (8,3 %), ob nadaljnji krepitvi rasti v javnem in razmeroma visoki rasti v zasebnem sektorju. Medletna rast plač v javnem sektorju se je v zadnjih mesecih še okrepila in avgusta dosegla 9,5 %, kar je povezano predvsem z junijskim zvišanjem osnovnih plač v okviru tretjega obroka plačne reforme. V zasebnem sektorju se rast od začetka leta ohranja na razmeroma visoki ravni (avgusta 7,4 %); najvišja je v nekaterih delovno intenzivnih dejavnostih, zlasti v gradbeništvu, nastanitvenih in gostinskih dejavnostih ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (z zaposlovalnimi agencijami). Poleg velikega pomanjkanja delovne sile k temu prispeva tudi letošnje zvišanje minimalne plače, saj je delež njenih prejemnikov v teh dejavnostih razmeroma velik.
V prvih osmih mesecih leta je bila skupna povprečna bruto plača nominalno višja za 7,4 % (realno za 4,3 %) – v javnem sektorju za 7,4 % (realno za 4,3 %), v zasebnem pa za 7,2 % (realno za 4,1 %).