Grafi tedna
Grafi tedna od 19. do 23. oktobra 2026: cene proizvodov pri slovenskih proizvajalcih in povprečna bruto plača na zaposlenega
Cene energentov so septembra še pospešile rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev (na 3,9 %). Rast plač je avgusta ostala visoka (8,3 %), ob nadaljnji krepitvi rasti v javnem in razmeroma visoki rasti v zasebnem sektorju. V javnem sektorju je k temu prispevalo junijsko zvišanje osnovnih plač v okviru izvajanja plačne reforme, v zasebnem sektorju pa poleg pomanjkanja delovne sile tudi dvig minimalne plače v začetku leta.
Cene proizvodov pri slovenskih proizvajalcih, september 2026
Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je septembra, predvsem zaradi višjih cen energentov, povišala že šesti mesec zapored (na 3,9 %). Cene so bile medletno višje v vseh namenskih skupinah, k skupni rasti pa so še vedno največ prispevale cene v skupini surovin (njihova medletna rast se je pri 5,7 % ohranila približno na doseženi ravni). Najbolj se je okrepila medletna rast cen v skupini energentov, ki je s 6,2 % (avgusta 2,6 %) postala najvišja med namenskimi skupinami, predvsem zaradi izrazite mesečne podražitve električne energije (2,6 %). Nekoliko se je pospešila tudi medletna rast cen proizvodov za investicije (na 3,3 %), rast cen proizvodov za široko porabo pa se je še naprej umirjala (1,8 %). K temu po naši oceni pomembno prispevajo medletno nižje cene v proizvodnji živil (C10) (–0,5 %).
Povprečna bruto plača na zaposlenega, avgust 2026
Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je avgusta ostala visoka (8,3 %), ob nadaljnji krepitvi rasti v javnem in razmeroma visoki rasti v zasebnem sektorju. Medletna rast plač v javnem sektorju se je v zadnjih mesecih še okrepila in avgusta dosegla 9,5 %, kar je povezano predvsem z junijskim zvišanjem osnovnih plač v okviru tretjega obroka plačne reforme. V zasebnem sektorju se rast od začetka leta ohranja na razmeroma visoki ravni (avgusta 7,4 %); najvišja je v nekaterih delovno intenzivnih dejavnostih, zlasti v gradbeništvu, nastanitvenih in gostinskih dejavnostih ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (z zaposlovalnimi agencijami). Poleg velikega pomanjkanja delovne sile k temu prispeva tudi letošnje zvišanje minimalne plače, saj je delež njenih prejemnikov v teh dejavnostih razmeroma velik.
V prvih osmih mesecih leta je bila skupna povprečna bruto plača nominalno višja za 7,4 % (realno za 4,3 %) – v javnem sektorju za 7,4 % (realno za 4,3 %), v zasebnem pa za 7,2 % (realno za 4,1 %).