Septembra se je vrednost kazalnika gospodarske klime nekoliko povečala, vendar je ostala razmeroma nizka. V primerjavi z mesecem prej je bilo višje zaupanje v storitvenih dejavnostih, gradbeništvu in pri potrošnikih, nižje pa v trgovini na drobno. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih je ostalo na ravni predhodnega meseca in je opazno nižje kot lanskega septembra. To je povezano zlasti z negotovimi gospodarskimi razmerami ter šibkim domačim in tujim povpraševanjem. Zaupanje v večini dejavnosti je sicer ostalo nižje kot pred letom in v obdobju pred epidemijo. Izjema je zaupanje potrošnikov, a je vrednost kazalnika še vedno precej pod dolgoletnim povprečjem.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 3. in 16. septembrom 2023 medletno višja za 8 %. Rast prodaje, ki se je po slabšem rezultatu v začetku avgusta okrepila že v predhodnem 14-dnevnem obdobju, je bila v začetku septembra najvišja v zadnjih petih mesecih. V trgovini je bila prodaja, po 4-odstotni rasti v preteklem 14-dnevnem obdobju, medletno večja za 5 %. Pri tem je bila v trgovini na drobno, kjer je bilo izdanih za več kot polovico skupne vrednosti davčno potrjenih računov, medletno večja za 5 %, v trgovini z motornimi vozili za 14 %, v trgovini na debelo pa za 1 %. Izraziteje se je okrepila tudi rast prodaje v gostinstvu (z 9 % na 15 %) in v nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo (skupaj je bila rast v drugih storitvenih dejavnostih 27-odstotna, v preteklem obdobju 17-odstotna). 

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se avgusta na mesečni ravni znižale peti mesec zapored. V primerjavi z julijem so bile nižje za 0,5 %, znižale so se na domačem (0,7 %) in tudi tujih trgih (0,2 %). Medletna stopnja rasti se je tako upočasnila na 2,1 %, potem ko je bila še konec preteklega leta skoraj 20-odstotna. K umirjanju rasti so največ prispevala cenovna gibanja v skupini surovin, kjer so bile cene avgusta letos prvič po januarju 2021 medletno nižje, in sicer za 3,9 % (konec leta je bila rast 19,4-odstotna). Rast cen pa se umirja tudi v drugih namenskih skupinah. Najhitreje v skupini energentov, kjer so bile cene še konec preteklega leta medletno višje za skoraj 80 %, avgusta pa je bila rast 7,4-odstotna. Ocenjujemo pa, da je njihov prispevek k umirjanju skupne rasti, zaradi razmeroma majhnega deleža v strukturi cen industrijskih proizvodov, nižji kot pri surovinah. Podobno (6,8 %) so se podražili tudi proizvodi za široko porabo, medletna rast cen proizvodov za investicije pa se je ohranila okoli doseženih ravni (4,4 %). 

Medletna rast števila delovno aktivnih je bila julija nižja kot v prejšnjih mesecih (1,2 %). Na to je vplivalo predvsem umirjanje medletne rasti v gradbeništvu in tudi predelovalnih dejavnostih. Najvišja rast je bila v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. K skupni rasti števila delovno aktivnih že dlje časa skoraj izključno prispeva zaposlovanje tujih državljanov – na medletni ravni je bil prispevek julija 96 %, kar je še nekoliko več kot v prejšnjih mesecih. Delež tujcev med vsemi delovno aktivnimi je bil julija 14,6 %, medletno je bil večji za 1 o. t. Po deležu tujcev izstopajo gradbeništvo (48 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (27 %). 

Povprečna bruto plača je bila julija medletno realno višja za 3,7 %. V zasebnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 2,8 %. Najvišja rast je bila v drugih poslovnih dejavnostih in gostinstvu, ki sta dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile. V javnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 5,2 %, kar je povezano predvsem z lanskim dogovorom o dvigu plač. Nominalno je bila povprečna bruto plača julija medletno višja za 10 %, v javnem sektorju za 11,6 %, v zasebnem za 9 %. V prvih sedmih mesecih je bila povprečna medletna realna rast bruto plač 1,4-odstotna (v zasebnem 1,2 %, v javnem sektorju 1,9 %).

V drugem četrtletju se je ob nadaljnjem upadu prometa nadaljevala umirjena rast cen stanovanjskih nepremičnin. V primerjavi s prvim četrtletjem so bile cene višje za 1,9 %, v primerjavi z drugim četrtletjem 2022 pa za 7,4 %. Medletna rast, ki se je sicer glede na rasti v predhodnih letih precej umirila, je izhajala iz višjih cen rabljenih stanovanjskih nepremičnin (za 7,9 %). Medletno so bile nekoliko višje tudi cene novih stanovanjskih nepremičnin (0,7 %), s katerimi pa je ob pomanjkanju ponudbe bilo opravljenih za nekaj več kot 1 % transakcij. Skupno je bilo prodanih 2421 stanovanjskih nepremičnin, kar je bilo za skoraj tretjino manj kot v drugem četrtletju lani in najmanj po drugem četrtletju leta 2020, ko so na število transakcij močno vplivale omejitve pri poslovanju zaradi epidemije.