Hitro poslabševanje razmer na trgu dela se je v zadnjih tednih nekoliko umirilo. Po relativno ugodnih prvih dveh mesecih, ko se je zaposlenost povečevala predvsem zaradi zaposlovanja tujcev, se je medletna rast števila delovno aktivnih marca močno zmanjšala (0,6 %; lani marca 3,1 %). Registrirana brezposelnost se je po izbruhu epidemije začela povečevati v drugi polovici marca, hitro naraščanje pa se je nadaljevalo v prvi polovici aprila. Konec aprila je bilo brezposelnih 88.648 oseb oz. 19,9 % več kot leto prej. 21. maja pa je bilo po neuradnih (dnevnih) podatkih ZRSZ brezposelnih 90.268 oseb oz. 1,8 % več kot konec aprila. K umirjanju razmer na trgu dela v zadnjih tednih je, poleg sprostitve zajezitvenih ukrepov in ponovnega zagona večine dejavnosti, prispevalo tudi sprejetje prvega zakonodajnega svežnja interventnih ukrepov za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstvo.

Medletna rast plač se je zaradi znižanja plač v zasebnem sektorju marca močno znižala. V prvih dveh mesecih je bila medletna rast v zasebnem sektorju zaradi dviga minimalne plače in splošnega pomanjkanja delovne sile še visoka (4,7 %). Ob napotitvi precejšnega dela zaposlenih oseb na začasno čakanje na delo pa je bila marca plača medletno nižja za 1,4 %, kjer še posebej izrazito izstopa gostinstvo z 18,8-odstotnim znižanjem. V javnem sektorju se je ob zmerni rasti v prvih dveh mesecih, marca letos rast nekoliko okrepila (3,5 %), na kar je poleg dogovorjenih napredovanj ob koncu lanskega leta vplivala začasna uvedba dodatka zaposlenim v kriznih razmerah.

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah, ki se je po sprejetju ukrepov za zajezitev širjenja epidemije občutno zmanjšal, se je od sredine aprila postopno povečeval. Po skoraj 40-odstotnem upadu v prvih tednih je bil sredi maja v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za manj kot četrtino nižji. Obseg voženj tujih tovornjakov je bil še za slabo tretjino nižji kot pred letom, upad obsega prevoženih kilometrov domačih tovornjakov pa je bil precej manjši. Znižanje prometa tujih tovornjakov, ki je bilo na začetku precej večje kot pri domačih, se je zmanjšalo pod vplivom ukrepov EU za prosti pretok blaga na mejah ter z rahljanjem ukrepov v nekaterih državah.

Poraba elektrike na distribucijski ravni se je aprila nadalje znižala, k čemur je največ prispeval nižji industrijski odjem. Skupna poraba elektrike distribucijskih odjemalcev je bila v aprilu nižja za okoli 15 % glede na isti mesec lani. K temu je največ (15 o. t.) prispeval nižji industrijski odjem (ta je bil medletno nižji za okoli 24 %), saj so bili zaradi epidemije zaprti nekateri proizvodni obrati in nenujne storitvene dejavnosti. Negativen, a veliko manjši (2 o. t.), je bil tudi prispevek malega poslovnega odjema. Gospodinjski odjem, ki je bil medletno višji za 6,8 %, saj so ljudje zaradi sprejetih ukrepov večinoma ostajali doma, in je pozitivno prispeval k rasti (v višini 2 o. t.). Prvi začasni podatki nakazujejo nekoliko manjše medletne padce pri porabi elektrike v prvih tednih maja.

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so bile aprila medletno nižje (za 0,4 %). Nižje so predvsem cene na tujih trgih, in sicer  v vseh namenskih skupinah. Njihov povprečni medletni padec nekoliko presega 1 %. Na domačem trgu so bile cene nekoliko višje, predvsem zaradi višjih cen blaga za široko porabo. V zadnjih mesecih se je zaradi širjenja epidemije povečala potrošnja netrajnih dobrin, kar je po naši oceni vplivalo na okrepljeno rast cen tovrstnega blaga, ki tako presega 3 %. Rast cen trajnega blaga za široko porabo pa se ohranja okrog enega odstotka. Občutno nižja gospodarska aktivnost in ukrep vlade, ki je znižal ceno elektrike gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem, sta vplivala na medletni padec cen v namenskih skupinah surovin in energentov.