Število delovno aktivnih oseb je junija ostalo podobno kot prejšnje mesece (desez.); medletno je bilo nižje za 0,4 %. Med delovno aktivnimi se je število tujih državljanov medletno povečalo za 1,8 %, število državljanov Slovenije pa zmanjšalo za 0,7 %. Skupno število delovno aktivnih oseb je bilo manjše v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (–3,8 %), predvsem zaradi zmanjšanja v zaposlovalnih agencijah. Opazneje manjše kot pred letom je bilo tudi v predelovalnih dejavnostih (–1,9 %) in v gradbeništvu (–1,6 %) – v slednjem sicer pomanjkanje delovne sile ostaja največje. Medletno višje pa je bilo predvsem v dejavnostih javnih storitev, in sicer v zdravstvu (3,3 %) ter izobraževanju (1,6 %). V prvem polletju je število delovno aktivnih medletno upadlo za 0,4 %.

Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je junija ostala visoka (7,4 %, realno 5,1 %); v javnem sektorju je bila nekoliko nižja kot predhodne mesece (9,4 %, realno 7 %), v zasebnem pa višja (6 %, realno 3,7 %). V javnem sektorju je visoka letošnja rast povezana s plačno reformo dogovorjenega zvišanja osnovnih plač v začetku leta (v sektorju država, ki zajema večino javnega sektorja). V zasebnem sektorju pa rast po naši oceni še naprej spodbuja predvsem presežno povpraševanje po delovni sili v določenih delih gospodarstva, na kar kaže razmeroma visoka stopnja prostih delovnih mest. V prvi polovici leta je bila skupna povprečna bruto plača nominalno višja za 7,2 % – v javnem sektorju za 10,6 %, v zasebnem sektorju pa za 5,3 %. 
 

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se julija mesečno nekoliko znižale (–0,2 %), medletna rast pa se je gibala okoli doseženih ravni (1,1 %). Razlike v rasti cen na domačem (1,2 %) in tujih trgih (1,1 %) so bile minimalne. Medletno so še naprej najhitreje naraščale cene blaga za široko porabo (3,4 %), pri čemer se je rast v primerjavi s preteklim mesecem (2,9 %) še nekoliko pospešila. K razmeroma visoki rasti v tej skupini prispevajo za 4,2 % višje cene netrajnega blaga, k čemur po naši oceni pomembno prispeva okrepljena rast cen v proizvodnji živil (4,3 %). Tudi rast cen trajnega blaga se je nekoliko povišala, a je bila z 0,4 % še vedno razmeroma nizka. Rast cen v skupini surovin (0,9 %) je ostala zmerna, cene energentov (–4,8 %) in proizvodov za investicije (–0,4 %) pa so bile medletno nižje.