Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 17. do 21. januarja 2022: trg dela in cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev

Razmere na trgu dela so bile novembra lani še naprej ugodne, zaposlenost se je še zvišala. Število delovno aktivnih je bilo v prvih enajstih mesecih lanskega leta za 1,2 % višje kot v enakem obdobju 2020 in za 0,5 % višje kot v 2019. Medletna rast zaposlenosti je bila najvišja v gostinstvu in gradbeništvu, slednje je v prvih enajstih mesecih zabeležilo tudi najvišji delež delovno aktivnih tujcev. Ob pomanjkanju domače delovne sile je bil prispevek tuje delovne sile k skupni rasti zaposlenosti novembra lani skoraj 50-odstoten. Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se še naprej krepijo, k medletni rasti so v največji meri prispevale cene v skupini surovin (16 %). Nekoliko hitreje se krepijo tudi cene energentov ter blaga za široko porabo.

Zaposlenost se je novembra še zvišala in dosegla nove najvišje ravni do sedaj. Najvišja medletna rast je bila zabeležena v gostinstvu in gradbeništvu, v slednjem je bilo število zaposlenih tudi občutno višje kot novembra 2019, v gostinstvu pa je zaposlenost ostala pod ravnjo izpred dveh let. Zajezitveni ukrepi so močno prizadeli tudi kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, kjer je število zaposlenih novembra prav tako ostalo nižje kot v enakem obdobju leta 2019. V prvih enajstih mesecih lanskega leta je bilo število delovno aktivnih za 1,2 % višje kot v enakem obdobju 2020 in za 0,5 % višje kot v 2019. Rast zaposlenosti v razmerah hitrega gospodarskega okrevanja, tako kot pred razmahom epidemije covida-19, je ponovno v veliki meri povezana z  zaposlovanjem tujcev (prispevek k skupni rasti zaposlenosti je novembra znašal skoraj 50 %), kar je posledica demografskih sprememb in s tem povezanega pomanjkanja domače delovne sile,  ki je največje v gostinstvu in gradbeništvu (visoke stopnje prostih delovnih mest). Dejavnosti, ki so imele v prvih enajstih mesecih lanskega leta najvišji delež delovno aktivnih tujcev, so gradbeništvo (43 %), promet in skladiščenje (31 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (24 %).

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se še naprej krepijo in so se v preteklem letu povišale za 10,6 %. Rasti cen na domačem in tudi tujih trgih so bile izenačene, naraščale pa so cene v vseh namenskih skupinah. K skupni rasti so še naprej največ prispevale cene surovin, ki so bile medletno višje za približno 16 %. Medletna rast cen proizvodov za investicije se je od konca tretjega četrtletja lani gibala okrog doseženih ravni (8,5 %). Po le nekoliko višji stopnji (9,3 %) pa so naraščale tudi cene energentov. Ob solidnem trošenju, ozkih grlih v proizvodnji, dražjih surovinah in energentih se krepijo tudi cene blaga za široko porabo, ki so bile medletno višje za 3,6 %. Nekoliko hitreje naraščajo cene v skupini trajnega blaga, ki so bile višje za 4,4 %, medletna rast cen netrajnega blaga za široko porabo pa je bila 3,4-odstotna.