Število delovno aktivnih oseb se je decembra lani po stagnaciji med letom zmanjšalo (desez. za 1,3 %). Tekoče se je zmanjšalo v vseh dejavnostih, najizraziteje v gradbeništvu (medletno je še ostalo nekoliko višje) in v predelovalnih dejavnostih (medletno –1,3 %). Zmanjšalo se je tako število domačih kot tujih delovno aktivnih državljanov. Izstopa tudi zmanjšanje števila delovno aktivnih v višjih starostnih skupinah (nad 60 let), kar je verjetno povezano z upokojevanjem konec leta. Izrazit mesečni upad v decembru bi bil po naši oceni lahko povezan s povečano negotovostjo v gospodarstvu, ko podjetja pogosto sprva zmanjšajo obseg fleksibilnejših oblik dela z nepodaljševanjem pogodb za določen čas in upokojevanjem ob koncu leta. V povprečju leta 2024 je bilo skupno število delovno aktivnih višje za 1,1 %, k čemur je prispevala tudi metodološka sprememba v začetku leta. Delež tujcev v povprečju leta je znašal 15,7 %, največji je bil v gradbeništvu (49,8 %).

Medletna nominalna rast skupne povprečne bruto plače je bila decembra lani precej nižja kot pretekle mesece (3,9 %), na kar je vplivala zlasti nižja rast v zasebnem sektorju zaradi relativno manjšega prispevka zaostalih in izrednih izplačil. Obseg teh izplačil je bil v primerjavi z decembrom 2023 skupno manjši za okoli 13 %, njun delež v celotni masi izplačanih plač je bil manjši za 3 o. t. To je po naši oceni lahko delno povezano s povečano  negotovostjo v gospodarstvu. Rast plač v zasebnem sektorju se je tako v primerjavi s predhodnimi meseci več kot prepolovila (na 3,4 %). V javnem sektorju pa bi na nižjo rast (4,8 %) lahko vplival manjši obseg napredovanj javnih uslužbencev (ki se realizirajo v decembru) v primerjavi s preteklimi leti.
V letu 2024 se je povprečna bruto plača nominalno povišala za 6,2 % (realno 4,1 %), kar je manj kot leta 2023 (9,7 %, realno pa zaradi visoke inflacije zgolj za 2,2 %). Ob velikem pomanjkanju delovne sile v zasebnem sektorju je bila višja za 7 % (realno 4,9 %). Povišanje za 4,6 % (realno 2,5 %) v javnem sektorju pa je povezano predvsem s povečanjem vrednosti plačnih razredov zaradi junijske delne uskladitve z inflacijo.

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila januarja za 1,5 % nižja kot pred letom. Industrijska poraba je bila ob enakem številu delovnih dni medletno nižja za 2,4 %, k čemur je lahko prispevala manj ugodna razporeditev novoletnih praznikov z vidika delovanja gospodarstva. Medletno nižja je bila tudi poraba gospodinjstev, kar bi lahko bilo povezano z odzivom na spremembe v obračunu omrežnine. Na drugi strani pa je bila poraba malih poslovnih odjemalcev januarja medletno višja za 3,2 %.