Število delovno aktivnih oseb po SRDAP je junija ostalo podobno kot v prejšnjih mesecih (desez.) in kot pred letom. Število zaposlenih je bilo medletno malenkost manjše (–0,2 %), število samozaposlenih pa večje (0,8 %). Ob razmeroma stabilnem skupnem številu ostajajo precejšnje razlike v medletnih spremembah med dejavnostmi: največji medletni upad števila delovno aktivnih je bil v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (–1,6 %), trgovini (–1,5 %) in predelovalnih dejavnostih (–1,3 %). V dejavnostih javnih storitev (skupaj 2,2 %) zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu (3,5 %), pa je bilo njihovo število višje. Število delovno aktivnih tujih državljanov je bilo junija medletno večje za 2,7 %, število delovno aktivnih državljanov Slovenije pa predvsem zaradi upokojevanja manjše za 0,6 %.

Medletna nominalna rast povprečne bruto plače se je junija okrepila (8,3 %) v javnem (8,8 %) in zasebnem sektorju (7,8 %%). V javnem sektorju je bila okrepitev v primerjavi s predhodnimi meseci predvsem posledica izplačila tretjega obroka zvišanja osnovnih plač. Tudi v zasebnem sektorju je bila junija medletna rast višja kot predhodne mesece, kar med drugim lahko povezujemo z letošnjo okrepljeno rastjo gospodarske aktivnosti in nadaljnjim pomanjkanjem delovne sile. Najvišja rast je bila v gradbeništvu (11,0 %). 
V prvi polovici leta je bila skupna povprečna bruto plača nominalno višja za 7,2 % (realno za 4,1 %) – v javnem sektorju za 6,9 % (realno za 3,8 %), v zasebnem pa za 7,2 % (realno za 4,1 %). 

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se julija zvišale peti mesec zapored (za 0,7 %). Medletna rast se je okrepila z 2,4 % na 3,4 % in je bila najvišja po juliju 2023. Medletno višje so bile cene v vseh namenskih skupinah, k rasti pa so največ prispevale za 5,1 % višje cene v skupini surovin, ki so se samo v zadnjih štirih mesecih povišale za 4 %. Krepi se tudi medletna rast cen proizvodov za investicije (2,8 %) in cen energentov (2,0 %). Rast cen proizvodov za široko porabo ostaja zmerna (1,4 %), predvsem zaradi nizke rasti cen netrajnih proizvodov (0,4 %). Rast cen trajnih proizvodov (5,4 %) ostaja visoka, po naši oceni pretežno zaradi visoke stopnje rasti cen v proizvodnji pohištva in drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (8,9 %). Cene na domačem trgu (3,9 %) medletno še naprej naraščajo nekoliko hitreje kot na tujih trgih (2,8 %).