Število delovno aktivnih oseb se je julija tekoče malenkost povečalo (desez.), medletna rast je bila (1,1 %) nekoliko nižja kot v povprečju prvih šestih mesecev, a je ostala višja kot konec lanskega leta. Letošnji pospešek medletne rasti je predvsem posledica spremenjene definicije delovno aktivnega prebivalstva v začetku leta, ki po novem vključuje tudi v tujino napotene delavce. Rast števila delovno aktivnih je bila tudi julija najvišja v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile, na katero dodatno vpliva tudi omenjena sprememba definicije. Sicer je, podobno kot že zadnje leto, k medletni rasti skupnega števila delovno aktivnih prispevalo večje število tujih državljanov, število delovno aktivnih državljanov Slovenije pa je bilo manjše. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil julija 15,8-odstoten, tj. za 1,1 o. t. večji kot pred letom. Po dejavnostih so v deležu tujih državljanov izstopali gradbeništvo (50 %), promet in skladiščenje (34 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (28 %).

Medletna realna rast povprečne bruto plače je bila julija višja (5,8 %) kot prejšnje mesece. V javnem sektorju je bila podobna (3 %) kot junija in višja kot v predhodnih mesecih, kar je povezano s povečanjem  vrednosti plačnih razredov v juniju, skladno z dogovorom o delni uskladitvi plač z inflacijo. V zasebnem sektorju pa je bila realna rast višja (7,4 %) kot v povprečju prvih šestih mesecev, kar je povezano predvsem z nižjo medletno inflacijo in tudi velikim pomanjkanjem delovne sile. Nominalno je bila skupna povprečna bruto plača v prvih sedmih mesecih medletno višja za 6,6 %, in sicer v zasebnem sektorju za 7,8 %, v javnem pa za 4,4 %.

Medletni padec cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je avgusta ponovno nekoliko zmanjšal, na 1 % (julija –1,9 %). Poleg nižje osnove je tokrat k manjšemu medletnemu padcu prispevala tudi nekoliko izrazitejša mesečna rast cen, ki je bila z 0,4 % najvišja po februarju 2023. Višje so bile tako cene na domačem (0,2 %), kot tudi tujih trgih (0,5 %). Na mesečni ravni so se podražili proizvodi v večini namenskih skupin; najbolj proizvodi v skupini netrajnega blaga za široko porabo (za 2 %), znižale pa so se le cene trajnega blaga za široko porabo (za 2,2 %). K medletnemu padcu cen še naprej največ prispevajo nižje cene v skupini surovin (za 1,8 %), za približno desetino pa ostajajo nižje tudi cene energentov. Rast je bila najvišja pri cenah netrajnega blaga za široko porabo (2 %). Cene proizvodov slovenskih proizvajalcev so bile medletno še vedno nižje tako na domačem (–1,9 %), kot tudi tujih trgih (–0,2 %).