Rast zaposlenosti se upočasnjuje, a se ob večjem zaposlovanju tujcev ohranja na visoki ravni. Število delovno aktivnih se je v prvih sedmih mesecih medletno povečalo (2,9 %) nekoliko manj kot v istem obdobju lani (3,3 %). Najvišja rast je bila v zabeležena v gradbeništvu, prometu in skladiščenju, gostinstvu in predelovalnih dejavnostih, ki so hkrati tudi dejavnosti z visoko stopnjo prostih delovnih mest. Prispevek tujcev k skupni rasti delovno aktivnih ostaja visok in je julija znašal okoli 70 %. Ob že nizki ravni brezposelnosti in umirjanju rasti gospodarske aktivnosti, se je padanje števila registriranih brezposelnih sredi leta upočasnilo. Konec avgusta jih je bilo 71.544 oz. 5,8 % manj kot leto prej.

Medletna rast plač je bila v prvih sedmih mesecih (4,4 %) višja kot v enakem obdobju lani (3,6 %). To je predvsem odraz rasti plač v javnem sektorju zaradi višjega vrednotenja večine delovnih mest, ki je bilo dogovorjeno konec lanskega leta, in napredovanj. V zasebnem sektorju je k rasti, ob še vedno razmeroma visoki rasti BDP in pritisku na rast plače povezanim s pomanjkanjem delovne sile, prispeval še dvig minimalne plače v začetku leta. Letos so se plače najbolj povišale v gostinstvu, drugih raznovrstnih dejavnostih, predelovalnih dejavnostih in trgovini, torej v dejavnostih z visokim pomanjkanjem delovne sile in velikim deležem prejemnikov minimalne plače.

Skupna medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je tudi avgusta še nekoliko upočasnila. To je predvsem pospešenega padca cen na tujih trgih. Nižje so cene proizvodov v vseh namenskih skupinah, kar je po naši oceni tudi posledica umirjanja rasti tujega povpraševanja. Rast cen na domačem trgu pa se ohranja okrog 2 %. To je v veliki meri posledica visoke rasti cen energentov (zaradi višjih cen električne energije, kjer medletna rast znaša okoli 15 %). Rast cen v večini ostalih namenskih skupinah je bila skromna; med temi je bila najvišja rast cen netrajnega blaga za široko porabo (1,8 %).