Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so februarja na mesečni ravni ostale nespremenjene, medletna rast pa se je upočasnila na 1,5 % (z 1,9 %). K nižji rasti je največ prispevalo izrazitejše umirjanje rasti cen na tujih trgih, ki so ob mesečni pocenitvi in predvsem precej visoki lanski osnovi ostale medletno skoraj nespremenjene 
(0,1-odstotna rast). Medletna rast cen na domačem trgu se je v primerjavi z januarjem povišala za skoraj polovico, na 2,9 %. Več kot dve tretjini so k rasti prispevale višje cene surovin (2,3 % medletno) in proizvodov za široko porabo (3,5 %). Rast cen slednjih se je sicer nekoliko upočasnila in bila najnižja po juniju lani. Najizraziteje so se zvišale cene energentov (5,7 %). Medletno višje so bile tudi cene proizvodov za investicije (1,5 %).

Število delovno aktivnih oseb po SRDAP  je bilo januarja podobno kot prejšnje mesece (desez.) in kot pred letom. Število zaposlenih je bilo medletno malenkost manjše (–0,1 %), število samozaposlenih pa večje (1 %). Največji medletni upad števila delovno aktivnih je bil v predelovalnih dejavnostih (–1,6 %) in trgovini (–1,4 %). Večje število delovno aktivnih pa je bilo v dejavnostih javnih storitev, zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu (3,8 %). Število delovno aktivnih tujih državljanov je bilo januarja medletno večje za 1,9 %, državljanov Slovenije pa manjše za 0,3 %, na kar vpliva predvsem upokojevanje.

Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je bila januarja visoka (6,7 %), predvsem zaradi visoke rasti v zasebnem sektorju (7,2 %), deloma pa tudi v javnem (5,5 %). Na rast v zasebnem sektorju je vplival predvsem dvig minimalne plače za 16 %. V primerjavi s preteklimi meseci se je  medletna rast plač pospešila predvsem v trgovini, nastanitvah z gostinstvom, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (z zaposlovalnimi agencijami) in gradbeništvu, ki so dejavnosti z relativno višjim deležem prejemnikov minimalne plače. V javnem sektorju je rast ostala razmeroma visoka, povezana s plačno reformo dogovorjenega zvišanja osnovnih plač v začetku lanskega leta in dogovora v kolektivnih pogodbah. 
Realno je bila povprečna bruto plača januarja medletno višja za 4 %, v zasebnem sektorju za 4,5 %, v javnem pa za 2,8 %.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je v zadnjih dvanajstih mesecih znašal 2,6 mrd EUR oz. 3,7 % ocenjenega BDP in je bil za 312,6 mio EUR nižji kot v enakem predhodnem obdobju. K znižanju sta prispevala saldo sekundarnih dohodkov in saldo blagovne menjave. Višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov je izhajal predvsem iz manj prejetih sredstev državnega sektorja in višjih transferjev rezidenčnih gospodinjstev v tujino. Blagovni saldo je prešel v primanjkljaj večinoma zaradi nižjega presežka v menjavi z državami nečlanicami EU. Storitveni presežek pa se je povečal, najbolj v menjavi transportnih storitev in v menjavi zavarovalniških storitev. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji predvsem zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobička) ter višjih prihodkov slovenskih delavcev od dela v tujini.