Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so tudi maja na mesečni ravni ostale nespremenjene, medletna rast pa se je ohranila pri 1 %, na domačem in na tujih trgih. Medletno so še naprej najvišjo rast dosegale cene blaga za široko porabo (2,7 %), vendar nekoliko manjšo kot pretekli mesec (3,0 %). K rasti v tej skupini prispevajo višje cene netrajnega blaga (3,5 %), cene trajnega blaga pa ostajajo medletno nižje (–0,9 %). Medletna rast cen surovin se ohranja okoli 0,5 %, rast cen proizvodov za investicije je bila minimalna (0,1 %). Cene energentov, ki so se maja na mesečni ravni že drugi mesec zapored znižale, ostajajo nižje tudi medletno, a se je njihov padec (–2,0 %) v primerjavi s predhodnim mesecem zaradi nizke osnove več kot prepolovil. 

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila maja za 2,6 % nižja kot pred letom. Industrijska poraba, ki je lahko pokazatelj gospodarske aktivnosti, je bila ob enem delovnem dnevu manj medletno nižja za 3 %. Poraba gospodinjstev je bila medletno višja za 0,9 %, poraba malih poslovnih odjemalcev – ki sicer predstavljajo le majhen delež skupne porabe – pa nižja za 10 %.

Število delovno aktivnih oseb po zmanjšanju konec lanskega leta v zadnjih mesecih ostaja na podobni ravni (desez.). Aprila je bilo njihovo število medletno nižje za 0,4 %; do največjega upada je prišlo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (–4,8 %), predvsem zaradi zmanjšanja v zaposlovalnih agencijah. Opazneje manjše kot pred letom je bilo tudi v gradbeništvu (–2,1 %) in v predelovalnih dejavnostih (–2,0 %), kjer je sicer še vedno pomanjkanje delovne sile. Medletno višje pa je bilo predvsem v dejavnostih javnih storitev, in sicer v zdravstvu (3,3 %) ter izobraževanju (1,7 %).
 

Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je aprila ostala visoka (7,4 %), še posebej v javnem sektorju (11,4 %), pa tudi v zasebnem, kjer se je sicer nekoliko umirila (5,4 %). V javnem sektorju je visoka rast povezana s plačno reformo dogovorjenega zvišanja osnovnih plač v začetku leta (v sektorju država, ki zajema večino javnega sektorja), v zadnjih mesecih pa tudi z nekoliko višjo rastjo plač v javnih družbah. V zasebnem sektorju pa na rast po naši oceni še naprej med drugim vpliva presežno povpraševanje po delovni sili v določenih delih gospodarstva, na kar kaže višja stopnja prostih delovnih mest v prvem četrtletju (glede na četrtletje prej) in nadaljnje zmerno upadanje brezposelnosti. Realno je bila skupna povprečna bruto plača aprila višja za 5,1 % – v zasebnem sektorju za 3,0 %, v javnem pa za 8,9 %.

Medletna rast cen stanovanjskih nepremičnin se je ob rasti prometa v letošnjem prvem četrtletju še umirila. Po 7,5-odstotni rasti v povprečju lanskega leta so bile cene v primerjavi s prvim četrtletjem leta 2024 višje za 3,2 %, v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem pa nižje (za 2,0 %), kar je prvič po večletnih podražitvah. Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin so bile medletno višje za 4,8 %. Število njihovih transakcij je bilo po triletnem upadu medletno večje za skoraj 30 %. Medletno nižje so bile cene novih stanovanjskih nepremičnin (za 4,8 %), ki so bile nižje tudi v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem (za 8,8 %). Tudi število njihovih transakcij, ki sicer zavzemajo le manjši del vse prodaje (3 %), je medletno močno upadlo (za tri četrtine), pri čemer je bilo njihovo število po revidiranih podatkih v letu 2024 razmeroma visoko.