Februarja se je nadaljevala medletna rast števila delovno aktivnih. Ta je bila podobna (1,4-odstotna) kot januarja in višja kot v zadnjih mesecih prejšnjega leta, pospešek je predvsem posledica spremenjene definicije delovno aktivnega prebivalstva. Tudi zato je bila najvišja rast v gradbeništvu, sicer dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile, kjer se je število delovno aktivnih glede na začetek leta 2019 najbolj povečalo. V drugih raznovrstnih dejavnostih je delovno aktivnih medletno manj. K rasti števila delovno aktivnih je medletno prispevalo le večje število delovno aktivnih tujih državljanov, saj je bilo število delovno aktivnih državljanov Slovenije manjše. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil januarja 15,5-odstoten, tj. za 1,4 o. t. večji kot pred letom. Po dejavnostih so izstopale gradbeništvo (50 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (28 %).

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del februarja okrepila in bila na podobni ravni kot v začetku lanskega leta. Po visoki rasti vrednosti opravljenih gradbenih del v začetku lanskega leta, se je aktivnost ob mesečnih nihanjih postopno zniževala. Februarja se je ponovno povišala, v prvih dveh mesecih skupaj pa je bila nekoliko nižja kot v enakem obdobju lani (–2,4 %). 
Nekateri drugi podatki kažejo na rast aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila januarja in februarja aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 11 % višja kot lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je znašala 14 o. t. 
 

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 31. marcem in 13. aprilom podobna kot lani v enakem obdobju. Nihanje prodaje v preteklem (ko se je medletna rast okrepila na 8 %) in aktualnem 14-dnevnem obdobju je bila posledica velikonočnih praznikov, ki so bili letos en teden prej kot lani in običajno močno vplivajo na dinamiko trošenja v tem obdobju. Prodaja v trgovini, kjer je bilo izdanih za več kot tri četrtine skupne vrednosti davčno potrjenih računov, je bila tako po podvojeni rasti (na 8 %) v predhodnem obdobju, v zadnjem obdobju medletno manjša za 1 %. Nekoliko nižja je bila tudi medletna rast prodaje v gostinstvu in nekaterih kulturnih, razvedrilnih ter športnih storitvah in igrah na srečo (skupaj v gostinstvu in drugih storitvenih dejavnostih je bila 8-odstotna; v preteklem 14-dnevnem obdobju pa 13-odstotna).

Cene industrijskih proizvodov so se marca na mesečni ravni malenkost povišale (0,1 %), medletno zniževanje pa se je nekoliko upočasnilo (–3,3 %). Na mesečno rast so v največji meri vplivale za 4,1 % višje cene energentov, nekoliko so se povišale tudi cene proizvodov za investicije (0,5 %) in proizvodov za široko porabo (0,2 %). Cene proizvodov v skupini surovin so se minimalno znižale, na medletni ravni pa se je zniževanje cen v tej skupini še nekoliko pospešilo (–5,8 %). Ob razmeroma visoki tekoči podražitvi se je nekoliko upočasnilo medletno zniževanje cen v skupini energentov, ki pa so bile še vedno medletno nižje za 12,2 %. Rasti cen proizvodov za investicije in široko porabo so se nadalje umirjale ter bile na medletni ravni nekoliko pod 1 %. Cene proizvodov slovenskih proizvajalcev so se nekoliko hitreje kot na tujih trgih (–3,0 %) medletno zniževale na domačem trgu (–3,7 %).
 

Obseg cestnega blagovnega prometa se je v zadnjem četrtletju 2023 še zmanjšal, obseg železniškega pa povečal. Zmanjšanje obsega cestnih prevozov slovenskih prevoznikov je bilo sicer manjše kot v prejšnjih dveh četrtletjih, še vedno pa je bilo povezano z manjšim prevozom po tujini (za več kot 2 %), prevozi, ki vsaj deloma potekajo po ozemlju Slovenije (izvoz, uvoz in notranji promet), pa so se skupaj nekoliko povečali. Obseg cestnega blagovnega prometa je bil medletno manjši za  desetino, v primerjavi s četrtim četrtletjem 2019 (obdobje pred epidemijo) pa je bila razlika še večja. Pred nekaj leti še polovični delež prevoza po tujini v skupnih prevozih se je znižal pod 40 %. Železniški prevoz blaga, ki se je zniževal že pred epidemijo, pa se je v zadnjem četrtletju po daljšem obdobju spet močneje povečal (za 7 %) in je bil tudi medletno nekaj odstotkov višji, glede na enako četrtletje v letu 2019 pa je bil nižji.