Grafi tedna

Število delovno aktivnih oseb po SRDAP je julija ostalo podobno kot prejšnje mesece (desez.) in kot pred letom. Število zaposlenih je bilo medletno malenkost manjše (–0,2 %), število samozaposlenih pa večje (0,9 %). Ob razmeroma stabilnem skupnem številu pa so med dejavnostmi precejšnje razlike: največji medletni upad števila delovno aktivnih je bil v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (–1,4 %), trgovini (–1,4 %) in predelovalnih dejavnostih (–1,2 %), rast pa v dejavnostih javnih storitev (skupaj 2,1 %), zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu (3,4 %). Število delovno aktivnih tujih državljanov je bilo julija medletno večje za 2,9 %, število delovno aktivnih državljanov Slovenije pa predvsem zaradi upokojevanja manjše za 0,6 %.
 

Julija je vrednost gradbenih del ostala na ravni drugega četrtletja, medletno pa je bilo povišanje znatno nižje kot v prvi polovici leta. Po močni krepitvi v začetku letošnjega leta je vrednost opravljenih gradbenih del julija ostala na ravni drugega četrtletja (desez.). Zaradi močnega pospeška gradbene aktivnosti v drugi polovici lanskega leta je bila medletna sprememba julija precej nižja (12 %) kot v prvi polovici leta, ko je bila vrednost del za 23 % višja kot v enakem obdobju lani. Medletna rast se je najbolj umirila v gradnji inženirskih objektov, kjer je bila vrednost del julija le še 5 % višja kot lani.
V letošnjem letu so se ponovno medletno precej povišale cene v gradbeništvu. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del (ki meri cene v gradbeništvu) je julija dosegel 6,8 %, kar je največ po začetku leta 2023. Še višja je bila medletna rast indeksa cen proizvajalcev v gradbeništvu, ki je v drugem četrtletju (zadnji razpoložljivi podatek) dosegla 8,6 %. Oba kazalnika nakazujeta, da podjetja ob pomanjkanju delavcev, višjih stroških materiala in energentov ter predvsem ugodnih razmerah na trgu (močno povpraševanje) hitreje dvigujejo cene.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih (do julija) za 0,6 mrd EUR nižji kot v enakem predhodnem obdobju, znašal je 2,7 mrd EUR (3,5 % ocenjenega BDP). K zmanjšanju sta največ prispevala primanjkljaj blagovne menjave in višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov. Blagovni saldo je prešel v primanjkljaj zaradi višje rasti uvoza od izvoza. Uvozne cene so od maja 2023 do marca 2026 upadale, od aprila do julija letos pa so medletno višje. Uvoz je bil v zadnjih dvanajstih mesecih na letni ravni realno višji za 5,6 % (nominalno za 6,8 %), izvoz pa za 3,5 % (nominalno za 4,4 %). Višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov je izhajal predvsem iz višjih plačil v proračun EU iz naslova bruto nacionalnega dohodka in davka na dodano vrednost. Storitveni presežek se je še povečal, in sicer predvsem v menjavi zavarovalniških in transportnih storitev. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobička).