Po znižanju v prvem četrtletju se je gradbena aktivnost aprila in maja povečala ter presegla raven iz preteklega leta. V prvem četrtletju se je znižala, aprila in maja pa okrepila (za 7 % oz. 5 % glede na predhodni mesec). Maja je bila vrednost del medletno višja za 3 %. V prvih petih mesecih skupaj pa je bila vrednost opravljenih gradbenih del še za 5 % nižja kot v enakem obdobju lani. Najbolj je zaostajala aktivnost v gradnji inženirskih objektov (–16 %), ki je tradicionalno povezana z investicijsko aktivnostjo države. Investicijski odhodki (po konsolidirani bilanci javnega financiranja) so bili v prvih petih mesecih za 1 % višji kot leto pred tem, znotraj tega pa so bili odhodki za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, ki so po naši oceni najbolj povezani z gradbeno aktivnostjo, približno nespremenjeni. Nižja aktivnost pri gradnji inženirskih objektov na začetku letošnjega leta bi tako lahko bila povezana z nižjimi investicijami infrastrukturnih podjetij in/ali proračunskih skladov.

Število delovno aktivnih oseb je maja ostalo na podobni ravni kot prejšnje mesece (desez.). Medletno pa je bilo nižje za 0,5 %. Upad je bil največji v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (–4,1 %), predvsem zaradi zmanjšanja v zaposlovalnih agencijah. Opazno manjše kot pred letom je bilo število delovno aktivnih tudi v predelovalnih dejavnostih in v gradbeništvu (oboje –2,1 %); v slednjem, kot kaže stopnja prostih delovnih mest, je še vedno prisotno tudi pomanjkanje delovne sile. Medletno višje pa je bilo predvsem v dejavnostih javnih storitev, in sicer v zdravstvu (3,3 %) ter izobraževanju (1,6 %). 

Presežek tekočega računa plačilne bilance je v zadnjih dvanajstih mesecih (do maja) znašal 2,8 mrd EUR (4,0 % ocenjenega BDP), kar je za 103,2 mio EUR več kot v enakem predhodnem obdobju. K zvišanju je največ prispeval manjši primanjkljaj primarnih dohodkov, predvsem zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobička) in več prejetih subvencij iz proračuna EU. Povečal se je tudi storitveni presežek, kar je izhajalo zlasti iz menjave tehničnih, s trgovino povezanih storitev, ter raziskovalnih in razvojnih storitev. V nasprotni smeri sta na presežek tekočega računa delovala višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov (zaradi manj neto prejetih transferjev državnega sektorja in več neto plačanih transferjev zasebnega sektorja v tujino) in nižji blagovni presežek (posledica višjega primanjkljaja z državami EU).

Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa se je v prvem četrtletju letos nadalje zmanjšal (desez.), oba sta bila manjša tudi v medletni primerjavi. Pri cestnih prevozih slovenskih prevoznikov se je obseg prevozov po tujini zmanjšal za več kot četrtino, obseg prevozov, ki vsaj deloma potekajo po ozemlju Slovenije (izvoz, uvoz in notranji promet), pa se je drugo četrtletje zapored nekoliko povečal (skupno zmanjšanje za 9 %). Delež prevozov po tujini v skupnih prevozih se je znižal pod 38 %, na najnižjo raven v zadnjih desetih letih. Prevozi slovenskih prevoznikov po tujini so se po podatkih Eurostata pred covidom-19 hitro povečevali, v zadnjih petih letih do leta 2024 pa so se znižali za 16 %, medtem ko so se v EU še povečali, za več kot 10 % (z največjim prispevkom poljskih, litovskih in delno čeških prevoznikov). Železniški prevozi blaga po ozemlju Slovenije so se v prvem četrtletju zmanjšali za več kot 4 % (desez.) in bili za približno toliko nižji tudi medletno, v primerjavi z enakim četrtletjem v letu 2019 pa so zaostajali še bolj od cestnih, in sicer za 22 %.