Število delovno aktivnih oseb je, po zmanjšanju konec lanskega leta, januarja in februarja ostalo na podobni ravni (desez.). To lahko povezujemo s pomanjkanjem delovne sile in povečano negotovostjo v mednarodnem gospodarskem okolju. Medletno je bilo število nižje za 0,3 %, najbolj je upadlo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (–4,8 %), predvsem zaradi večjega upada v dejavnostih zaposlovalnih agencij. Opazneje je upadlo tudi v predelovalnih dejavnostih (–1,8 %) in drugič zapored v gradbeništvu (–1,4 %). Višje pa je bilo predvsem v dejavnostih javnih storitev, in sicer v  zdravstvu (3,2 %) in izobraževanju (1,7 %). 

Po močni rasti novembra lani se je gradbena aktivnost v naslednjih mesecih, tudi februarja, znižala (desez.). Gradbena aktivnost se je lani ob znatnih nihanjih postopoma zniževala, novembra se je močno okrepila, nato pa znova znižala. Glede na lansko poletno dno se je aktivnost do februarja najbolj povečala v gradnji stavb, povečala se je tudi v specializiranih gradbenih delih, v gradnji inženirskih objektov pa je bila podobna. Glede na lanski februar je bila aktivnost nižja za 11 %, v tej primerjavi je najbolj upadla v gradnji inženirskih objektov. 

Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je marca ponovno zvišala in dosegla 1,2 %. Cene na domačem trgu so bile višje za 0,9 %, kar je nekoliko manj kot na tujih trgih, kjer je bila rast 1,5-odstotna. Še naprej medletno najhitreje naraščajo cene v skupini blaga za široko porabo, kjer se je tudi marca ohranila okoli 3-odstotna rast. Razmeroma visoka je bila rast cen netrajnega blaga za široko porabo (3,8 %). Cene v proizvodnji pijač so bile medletno višje za 8,4 %, cene v oskrbi z vodo pa za 5,4 %. Cene trajnega blaga so bile nekoliko nižje, za 0,4 %. Prvič po juliju 2023 so bile medletno višje cene surovin, in sicer za 0,6 %, podobno rast (0,7 %) pa so imele tudi cene proizvodov za investicije. Cene v skupini energentov, ki so se marca na mesečni ravni sicer občutno povišale (za 5 %), so bile medletno še vedno nižje za 1,8 %.

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila marca malenkost nižja kot pred letom (–0,4 %). K temu je prispevala industrijska poraba, ki je bila ob enakem številu delovnih dni medletno nižja za 2,3 %. Porabi gospodinjstev in malih poslovnih odjemalcev pa sta bili višji kot pred letom, in sicer za 2 % oz. 3,5 %. 

Obseg cestnega blagovnega prometa se je v zadnjem četrtletju 2024 povečal, železniškega pa zmanjšal. Obseg cestnih prevozov slovenskih prevoznikov se je povečal pri prevozih, ki vsaj deloma potekajo po ozemlju Slovenije (izvoz, uvoz in notranji promet), in tudi po tujini. Delež prevoza po tujini v skupnih prevozih je bil z okoli 46 % za 5 o. t. nižji od predkovidnega. Obseg cestnega blagovnega prometa je bil v zadnjem četrtletju medletno višji za 3 %, v celem letu 2024 pa za toliko nižji. Železniški prevoz blaga je bil v zadnjem četrtletju medletno nižji za 5 %, zaradi rasti v drugem četrtletju pa je bil v celem letu nižji za 1 %. Glede na enako četrtletje v letu 2019 so bili železniški in cestni prevozi v zadnjem četrtletju 2024 za okoli desetino nižji.