Razmeroma ugodne razmere na trgu dela so se od sredine marca s sprejetjem ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusa začele hitro poslabševati. Število delovno aktivnih se je v prvih dveh mesecih letos še medletno povečalo za 1,6 % (najbolj v gradbeništvu ter prometu in skladiščenju), kar je za polovico manj kot pred letom. Pred epidemijo koronavirusa se je zaposlenost ob pomanjkanju domače delovne sile povečevala predvsem zaradi zaposlovanja tujcev. Registrirana brezposelnost se je po izbruhu epidemije v Sloveniji v drugi polovici marca začela hitro povečevati in je bila konec marca višja kot konec februarja. Hitro naraščanje števila brezposelnih se nadaljuje tudi v aprilu. 19. aprila jih je bilo po neuradnih (dnevnih) podatkih ZRSZ 85.810, kar je 14,3 % več kot pred štirimi tedni.

Zaradi epidemije koronavirusa se je z ustavitvijo javnega življenja in dela proizvodnje zmanjšala poraba elektrike. Poraba elektrike, ki je pomemben pokazatelj gospodarske aktivnosti, je po razglasitvi epidemije v Sloveniji pričela padati v tretjem tednu marca, ko je bila nižja za 10 % glede na isti teden lanskega leta. Upad se je nato stopnjeval in je v začetku aprila znašal okoli 20 %. Izmed izbranih držav, ki so prikazane na grafu, je bil padec porabe najvišji v Italiji (tudi več kot 30 % v posameznem tednu), ki velja za prvo žarišče koronavirusa v Evropi. V drugih državah je padec v posameznem tednu znašal največ okoli 20 %. Pri tem izstopa Nemčija, kjer padec porabe v nobenem tednu ni presegel 10 %.

Promet vozil na slovenskih avtocestah se je od razglasitve epidemije občutno zmanjšal. Gre tako za vpliv ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusa (z uveljavitvijo 16. marca) kot tudi sprejetih omejitev v drugih (sosednjih) državah. Promet tovornjakov, merjen s številom opravljenih kilometrov na celotnem avtocestnem omrežju, je bil od 16. marca medletno nižji za več kot 40 %.  Pričakovano je večje znižanje prometa tujih (za okoli 60 %) in manjše znižanje prometa domačih tovornjakov (za okoli 25 %).

V prvih dveh mesecih se je nadaljevala medletna rast plač. Višja kot pred letom je bila rast v zasebnem sektorju (5,7 %; lani 4,3 %); k rasti je ob še relativno nizki brezposelnosti in pomanjkanju delovne sile, prispeval tudi januarski dvig minimalne plače v skladu z zakonom o minimalni plači iz leta 2018. Plače so se najbolj povišale v nekaterih dejavnostih z nadpovprečnim deležem zaposlenih z minimalno plačo (predelovalne dejavnosti, druge raznovrstne dejavnosti, trgovina in gostinstvo). Dvig minimalne plače je prispeval tudi k rasti plač v javnem sektorju, ki pa je bila ob manjšem obsegu napredovanj ob koncu lanskega leta opazno nižja kot lani (3,2 %; lani 5,2 %).

Aktivnost v gradbeništvu se je, po znižanju sredi lanskega leta, proti koncu leta povečala in v začetku letošnjega še pospešila. Aktivnost se je povečala v vseh treh segmentih gradbeništva: najbolj v gradnji inženirskih objektov, pa tudi v gradnji nestanovanjskih stavb in gradnji stanovanjskih stavb.
Nove pogodbe in zaloga pogodb, ki naj bi nakazovale prihodnjo gradbeno aktivnost, so se v prvi polovici lanskega leta znižale, v nadaljevanju pa okrepile. Ugodna gibanja so se nadaljevala tudi v začetku letošnjega leta, ko koronavirus še ni zajel Evrope.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih do februarja najvišji doslej, znašal je 3,5 mrd EUR oz. 7,0 % ocenjenega BDP. V primerjavi z enakim obdobjem pred letom je k višjemu presežku nadalje največ prispeval višji presežek v menjavi storitev s tujino, predvsem presežek v menjavi potovanj, telekomunikacijskih, računalniških in informacijskih storitev ter gradbenih storitev. Na višji presežek v menjavi blaga je vplivala krepitev neto izvoza blaga iz poslov posredovanja. Neto odlivi primarnih dohodkov so bili nižji predvsem zaradi manjših neto plačil dohodkov od lastniškega kapitala, poleg tega so bila nižja tudi neto plačila obresti na zunanji dolg. Medletno nižji je bil tudi primanjkljaj sekundarnih dohodkov, predvsem zaradi nižjega februarskega vplačila sredstev v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka.