Število delovno aktivnih oseb po SRDAP je maja ostalo podobno kot v prejšnjih mesecih (desez.) in kot pred letom. Število zaposlenih je bilo medletno malenkost manjše (–0,2 %), število samozaposlenih pa večje (0,8 %). Ob razmeroma stabilnem skupnem številu ostajajo precejšnje razlike v medletnih spremembah med dejavnostmi: največji medletni upad števila delovno aktivnih je bil v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (–2,4 %), trgovini (–1,5 %) in predelovalnih dejavnostih (–1,2 %), v dejavnostih javnih storitev (skupaj 2,2 %), zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu (3,7 %), pa je bilo njihovo število višje. Število delovno aktivnih tujih državljanov je bilo maja medletno večje za 2,6 %, število državljanov Slovenije pa je bilo, predvsem zaradi upokojevanja, manjše za 0,6 %.

Maja se je vrednost gradbenih del nekoliko znižala, a ostala precej višja kot pred letom. Po močni krepitvi od začetka letošnjega leta se je maja vrednost opravljenih gradbenih del nekoliko znižala (-2 % desez.), a je bila še vedno znatno višja kot maja lani (19 %). V prvih petih mesecih je bila vrednost del za 24 % višja kot v enakem obdobju lani. Povečanje je bilo najvišje pri gradnji inženirskih objektov (30 %) in nestanovanjskih stavb (28 %), pri gradnji stanovanjskih stavb pa je bila vrednost gradbenih del nižja (4 %).
V letošnjem letu so se ponovno medletno precej povišale cene v gradbeništvu. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del (ki meri cene v gradbeništvu) se je maja povišal na več kot 6 %, kar je največ po začetku leta 2023. Še višja je bila medletna rast indeksa cen v gradbeništvu, ki je v prvem četrtletju (zadnji razpoložljivi podatek) presegla 8 %. Oba kazalnika nakazujeta, da podjetja ob stroškovnih pritiskih in ugodnih razmerah na trgu (močno povpraševanje) hitreje dvigujejo cene.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih za 1,4 mrd EUR nižji kot v enakem predhodnem obdobju in je znašal 2,3 mrd EUR (3,1 % ocenjenega BDP). K tej spremembi je največ prispeval višji letni blagovni primanjkljaj, saj je bila rast uvoza višja od rasti izvoza. Tudi primanjkljaj primarnih dohodkov je bil višji, predvsem zaradi večjih neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobička), deloma pa zaradi manj prejetih subvencij iz proračuna EU in večjih plačil obresti države tujini. Storitveni presežek, ki je ostal visok, se je povečal predvsem v menjavi zavarovalniških in transportnih storitev ter potovanj. Nižji primanjkljaj sekundarnih dohodkov je izhajal iz večjih neto prejetih transferjev zasebnega sektorja.

Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa se je od leta 2022 večinoma zmanjševal, v prvem četrtletju 2026 se je povečal zlasti obseg železniškega prometa. Skupaj se je obseg cestnih prevozov v prvem četrtletju tekoče povečal za manj kot 1 % (desez.), medletno je bil manjši za 5 %. Pri cestnih prevozih slovenskih prevoznikov je obseg prevozov po tujini za letom 2019 zaostajal bolj kot obseg prevozov, ki vsaj deloma potekajo po ozemlju Slovenije (izvoz, uvoz in notranji promet). Delež prevozov po tujini v skupnih prevozih (44 %) je ostal manjši kot pred epidemijo (49 % v letu 2019). Železniški prevozi blaga po ozemlju Slovenije pa so se v prvem četrtletju precej povečali, za 12 % (desez.), medletno za 9 %, a so prav tako še vedno močno zaostajali za obsegom prevozov iz leta 2019.