Vrednost gradbenih del se je februarja okrepila (desez.) in bila tudi medletno precej višja (24 %). Gradbena aktivnost je po močni rasti sredi lanskega leta oktobra dosegla najvišjo vrednost, nato pa se je do januarja letos zniževala, februarja pa ponovno okrepila (5,5 %,desez.). Takšna dinamika je bila predvsem posledica gibanj v gradnji inženirskih objektov. 
Nekateri drugi podatki kažejo na bolj umirjeno gibanje aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila aktivnost februarja 16 % višja kot februarja lani, kar je 8 o. t. manj kot po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del. Tudi podatki o vrednosti proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov, ki je tradicionalno močno povezana z gradbeništvom, ne nakazujejo tako visoke rasti: proizvodnja je bila februarja medletno nižja za 7 %.

Število delovno aktivnih oseb po SRDAP je bilo februarja podobno kot prejšnje mesece (desez.) in kot pred letom. Število zaposlenih je bilo medletno malenkost manjše (–0,1 %), število samozaposlenih pa večje (1 %). Največji medletni upad števila delovno aktivnih je bil v predelovalnih dejavnostih (–1,5 %) in trgovini (–1,3 %). Večje število delovno aktivnih pa je bilo v dejavnostih javnih storitev, zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu (3,7 %). Število delovno aktivnih tujih državljanov je bilo februarja medletno večje za 2,3 %, državljanov Slovenije pa manjše za 0,4 %, kar je predvsem posledica upokojevanja.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih (do februarja) nižji kot v enakem predhodnem obdobju (2,9 mrd EUR) in je znašal 2,6 mrd EUR (3,7 % ocenjenega BDP). K tej spremembi sta prispevala saldo blagovne menjave in saldo sekundarnih dohodkov. Blagovni saldo je ob stagnaciji izvoza in rahli rasti uvoza prešel v primanjkljaj, višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal predvsem iz manj prejetih sredstev državnega sektorja iz proračuna EU. Storitveni presežek se je ohranil na visoki ravni, povečal se je predvsem v menjavi zavarovalniških storitev, saj slovenska zavarovalnica na italijanskem trgu avtomobilskih zavarovanj povečuje obseg poslovanja in s tem povezanih storitev. Višji presežek je bil tudi v menjavi transporta in potovanj. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji predvsem zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobička), poleg tega so se povečali tudi neto prihodki od dela v tujini.

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila marca medletno višja za 1,8 %. Industrijska poraba in poraba ostalih poslovnih odjemalcev, ki nakazujeta gibanje gospodarske aktivnosti, sta se medletno povečali za 2 % oziroma 3,3 %, deloma tudi zaradi enega delovnega dne več. Malenkost višja kot pred letom je bila tudi poraba gospodinjstev (0,6 %). 

Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa, ki se od leta 2022 večinoma zmanjšuje, se je skrčil tudi v zadnjem četrtletju 2025. Skupni obseg cestnih prevozov se je glede na prejšnje četrtletje zmanjšal za 8 % (desez.), medletno za 15 %. Pri cestnih prevozih slovenskih prevoznikov se je obseg prevozov po tujini tretje četrtletje zapored povečal (po močnem upadu v prvem četrtletju), obseg prevozov, ki vsaj deloma potekajo po ozemlju Slovenije (izvoz, uvoz in notranji promet), pa se je močno zmanjšal. Delež prevozov po tujini v skupnih prevozih je znašal 44 %, 7 o. t. manj kot pred epidemijo. Železniški prevozi blaga po ozemlju Slovenije so se v četrtem četrtletju zmanjšali za 7 % (desez.), medletno za 9 %. Obseg cestnih in železniških prevozov blaga je bil leta 2025 skoraj za petino manjši kot v letu 2019.