Tekoči račun plačilne bilance je imel v zadnjih dvanajstih mesecih medletno precej nižji presežek (243,3 mio EUR glede na 3,1 mrd EUR), v prvih sedmih mesecih pa primanjkljaj v višini 283 mio EUR. Na zniževanje presežka je ob hitrejši rasti uvoza od izvoza blaga k temu najbolj prispeval blagovni saldo, ki se je konec lanskega leta iz presežka prevesil v primanjkljaj. Medletno višji so bili tudi neto odlivi primarnih in sekundarnih dohodkov. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil višji predvsem zaradi več plačanih letošnjih carin v proračun EU kot posledica uvoza električnih vozil za celoten trg EU (Luka Koper). Poleg tega so bile nižje tudi prejete subvencije iz proračuna EU. Višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov izhaja iz višjih transferjev zasebnega sektorja v tujino in višjih izplačil pokojnin v tujino. Storitveni presežek pa se povečuje na vseh segmentih storitvene menjave, zlasti v menjavi potovanj (sproščanje protikoronskih omejitvenih ukrepov).

Po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del je julija gradbena aktivnost ostala na visoki ravni. Po močni okrepitvi gradbene aktivnosti v začetku letošnjega leta je vrednost del v nadaljevanju leta ostala na visoki ravni in bila julija za 28,5 % višja kot julija lani. V primerjavi s preteklimi leti po aktivnosti izstopa gradnja stavb, visoka je bila tudi v gradnji inženirskih objektov, v specializiranih gradbenih delih (inštalacijska dela, zaključna gradbena dela) pa nižja. 
Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo aktivnost v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila julija aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 1,5 % nižja kot julija lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je tako znašala 30 o. t. Podobno je bila po podatkih nacionalnih računov za drugo četrtletje letos (zadnji razpoložljivi podatki) rast dodane vrednosti na medletni ravni 7,7-odstotna, kar je 17 o. t. manj kot po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del. 
 

Število delovno aktivnih je bilo julija rekordno visoko; medletna rast je 2,4-odstotna, a se od začetka leta postopoma zmanjšuje. Visoka je ostala v gradbeništvu in v manjši meri gostinstvu, ki sta tudi dejavnosti z največjim pomanjkanjem delovne sile. K skupni rasti delovno aktivnih vedno več prispeva zaposlovanje tujih državljanov, julija že 71 %. Posledično narašča tudi delež tujcev med vsemi delovno aktivnimi, v zadnjem letu se je njihov delež povečal za 1,4 o. t. na 13,6 %. Po deležu tujcev izstopajo gradbeništvo (47 %), promet in skladiščenje (32 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (25 %).

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila avgusta, enako kot mesec prej, medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Industrijska poraba je bila avgusta medletno nižja za 3,6 %, kar je verjetno posledica prilagoditev znotraj energetsko intenzivnih podjetij zaradi visokih cen elektrike. Slednje so se po naši oceni odražale tudi na gospodinjski porabi, ki je bila avgusta za 5,1 % nižja kot pred letom. Medletno nižja (za 1,3 %) je bila avgusta tudi poraba malih poslovnih odjemalcev, na kar so lahko poleg visokih cen elektrike vplivale tudi težave s pomanjkanjem kadrov, zaradi česar so nekatere trgovine in storitvene dejavnosti poslovale krajši čas.