BDP se je v zadnjem lanskem četrtletju, po stagnaciji v tretjem, povečal za 1,1 % (desez.), medletno pa je bil višji za 2,2 % (nedesez.). Proti koncu leta so se nekoliko izboljšale razmere v izvoznem delu gospodarstva, ki je sicer povečini zaostal za ravnmi izpred enega leta. Domačo aktivnost so spodbudile tudi dejavnosti, povezane z odpravo posledic poplav, in izboljšana kupna moč gospodinjstev. Rast gospodarske aktivnosti v celem letu 2023 je bila 1,6-odstotna, kar je povsem skladno s pričakovanji v naši Jesenski napovedi. Visoka je bila zlasti rast investicij in gradbene aktivnosti, višja od pričakovanj je bila tudi rast državne potrošnje. Tudi rast zasebne potrošnje je bila nekoliko višja. Izvoz blaga, ki se je lani zmanjšal, pa je bil precej nižji od jesenskih pričakovanj. To je bila predvsem posledica nadaljevanja negotovosti v mednarodnem okolju, upočasnjevanja rasti aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah in poslabšane konkurenčnosti slovenskih izvoznikov zaradi povečanih stroškovnih pritiskov.

Po predlanskem primanjkljaju je bil saldo tekočega računa plačilne bilance v letu 2023 znova v visokem presežku (2,8 mrd EUR ali 4,4 % BDP). K temu je največ prispeval saldo blagovne menjave, saj se je realni izvoz blaga zmanjšal bolj kot uvoz, pogoji menjave pa so se izboljšali po dveh letih poslabšanja. K spremembi nominalnega blagovnega salda (2,6 mrd EUR) so količinska gibanja po naši oceni prispevala 1,5 mrd EUR, pogoji menjave pa 1,1 mrd EUR. Rast storitvenega presežka se je nadaljevala, najbolj v menjavi transporta in gradbenih storitev. Presežek je bil višji tudi v menjavi storitev, temelječih na znanju (telekomunikacijske, računalniške in informacijske, storitve raziskav in razvoja ter finančne storitve). Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil manjši, predvsem zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobička). Poleg tega so bili večji tudi prihodki slovenskih delavcev od dela v tujini od prihodkov tujcev na delu v Sloveniji. Nižji primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal iz manjših neto odlivov transferjev zasebnega sektorja v tujino (odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja).

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del decembra lani povišala in bila tudi višja kot leto pred tem. Po visoki rasti vrednosti opravljenih gradbenih del v začetku leta, je aktivnost v naslednjih mesecih močno nihala, v zadnjem četrtletju pa je bila nekoliko nižje kot v začetku leta. Skupno je bila vrednost del lani za 19 % višja kot leto pred tem. Aktivnost je bila v tej primerjavi višja v vseh treh segmentih, ki jih spremlja statistika: v specializiranih gradbenih delih za 31 %, v gradnji inženirskih objektov za 20 % in v gradnji stavb za 11 %.
Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo rast  aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila lani aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 11 % višja kot predlani. Podobno podatki o vrednosti industrijske proizvodnje v dveh dejavnostih, ki sta tradicionalno močno povezani z gradbeništvom, ne nakazujejo tako visoke rasti. V dejavnosti pridobivanja rudnin in kamnin se je lani proizvodnja znižala za 1 %, v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov pa za 10 %.

Decembra se je medletna rast števila delovno aktivnih upočasnila. Manjše je bilo število delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih, kjer se njihovo število zmanjšuje že od septembra (desez.). Tekoče je upadlo tudi število delovno aktivnih v gradbeništvu, vendar je ostalo medletno večje. K medletno večjemu številu delovno aktivnih je prispevalo večje število delovno aktivnih tujih državljanov, število delovno aktivnih državljanov Slovenije pa je bilo manjše. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil decembra 15 %, tj. za 0,8 o. t. večji kot pred letom. Po dejavnostih so izstopali gradbeništvo (49 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (27 %). V povprečju lanskega leta je bilo število delovno aktivnih za 1,3 % večje kot leta 2022.

Januarja je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju podobna kot pred letom. Medletni padec skupne porabe se je od sredine leta 2023 zmanjšal tudi zaradi nizke osnove. Industrijska poraba je bila ob enakem številu delovnih dni januarja medletno višja (0,7 %). Poraba gospodinjstev je bila medletno nižja za 0,7 %, poraba malih poslovnih odjemalcev pa za 0,9 %.