Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je marca s širitvijo epidemije koronavirusa v EU in Sloveniji močno znižala. Padec je bil podobno globok kot na začetku gospodarske krize konec leta 2008. K znižanju je prispevalo zmanjšanje tujega povpraševanja, motene dobavne verige in zaustavitve proizvodnje v nekaterih podjetjih po razglasitvi epidemije v Sloveniji. Proizvodnja se je najizraziteje zmanjšala v srednje nizko in srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah. Padec v visoko in nizko tehnološko zahtevnih panogah je bil skromnejši, a po naši oceni predvsem zaradi manjše prizadetosti posameznih panog (farmacevtska in prehrambena industrija).

Po krepitvi na začetku leta se je marca s širitvijo epidemije in sprejetjem ukrepov za njeno zajezitev, aktivnost v gradbeništvu znižala. Vrednost opravljenih gradbenih del se je marca znižala v vseh segmentih gradbeništva. Znižanje je bilo najbolj intenzivno v gradnji inženirskih objektov (-17,6 %), nižje pa v gradnji stanovanjskih (-5,5 %) in nestanovanjskih stavb (-4,4 %). Zaradi visoke aktivnosti v prvih dveh mesecih je bila vrednost opravljenih del v celotnem prvem četrtletju sicer kar za 10,8 % višja kot v zadnjem četrtletju lani. V vseh treh segmentih gradbeništva so se marca močno znižali tudi kazalniki pogodb, najmanj v gradnji inženirskih objektov.

Število registriranih brezposelnih se je od sredine marca s sprejetjem ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa začelo izrazito povečevati, a se je rast v zadnjih tednih precej umirila. Do konca aprila se je število brezposelnih povečalo na 88.648 oseb, kar je 19,9 % več kot pred letom. Po neuradnih (dnevnih) podatkih ZRSZ se je od konca aprila do sredine maja nadalje povečalo za okoli tisoč petsto oseb. Med na novo prijavljenimi je glede na obdobje pred izbruhom epidemije bistveno več oseb, ki jim delodajalci niso podaljšali pogodbe za določen čas (pogosteje razlog med mlajšimi starostnimi skupinami) ali so izgubile zaposlitev iz poslovnih razlogov. Največji priliv je bil iz dejavnosti gostinstva, trgovine in predelovalnih dejavnosti. Naraščanje števila brezposelnih se je v zadnjih tednih vidneje umirilo. To povezujemo z zagonom nekaterih dejavnosti in s pričakovanjem nadaljnjega rahljanja zajezitvenih ukrepov ter s sprejetjem drugega zakonodajnega svežnja za blažitev gospodarskih posledic krize.

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah, ki se je po sprejetju ukrepov za zajezitev širjenja epidemije občutno zmanjšal, se je od sredine aprila do maja postopno povečeval. Po skoraj 40-odstotnem upadu v prvih tednih je bil v tednu po prvomajskih praznikih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za dobro četrtino nižji. Obseg voženj tujih tovornjakov je bil še za več kot tretjino nižji kot pred letom, upad obsega prevoženih kilometrov domačih tovornjakov pa je bil precej manjši. Znižanje prometa tujih tovornjakov, ki je bilo na začetku precej večje kot pri domačih, se je zmanjšalo pod vplivom ukrepov EU za zagotavljanje prostega pretoka blaga na mejah ter z rahljanjem ukrepov v nekaterih državah.

Medletni padec tedenske porabe elektrike je v Sloveniji v prvem tednu maja ostal približno enak, kot v aprilu. Poraba elektrike, ki je eden izmed pokazateljev gospodarske aktivnosti, je bila v prvem tednu maja nižja za 19 % glede na isti teden lani. Kljub sprostitvi številnih zajezitvenih ukrepov je bil padec porabe podoben kot v preteklih tednih od začetka aprila (če izvzamemo praznični teden okoli 1. maja). V nekaterih drugih državah se je po zmanjševanju v aprilu padec porabe v začetku maja spet nekoliko povečal. V Italiji je bila poraba nižja za skoraj 30 %, kar je podobno kot v prvi polovici aprila, ko so bili v veljavi zelo strogi ukrepi. Izstopa tudi Nemčija, ki je imela za 14 % nižjo porabo, kar je največ od začetka krize.

Ukrepi za zajezitev širjenja epidemije so v prvem četrtletju opazno vplivali na menjavo blaga in storitev s tujino, medtem ko na ostalih segmentih tekočega računa vpliva še ni bilo zaznati. Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v prvem četrtletju medletno znova višji, k rasti pa je največ prispeval blagovni presežek. V veliki meri je bilo to posledica gibanj v marcu, ko se je zaradi sprejetih ukrepov blagovna menjava občutno znižala, padec uvoza pa je bil večji kot izvoza. Po večletni rasti je bil storitveni presežek v prvem četrtletju medletno nižji, predvsem v menjavi potovanj ter pri zračnem in železniškem transportu. Neto odlivi primarnih dohodkov so se nadalje znižali večinoma zaradi manjših neto plačil dohodkov od lastniškega kapitala in obresti na zunanji dolg. Manjše neto odlive sekundarnih dohodkov so zaznamovala predvsem manjša vplačila sredstev v proračun EU.