Po septembrski okrepitvi se je proizvodnja predelovalnih dejavnosti oktobra še nekoliko povečala in bila podobna kot pred letom. Mesečna rast se je nadaljevala v nizko in srednje tehnološko zahtevnih panogah, v visoko tehnološko zahtevnih pa je proizvodnja zanihala navzdol. Ob velikih mesečnih nihanjih je bila proizvodnja obeh visoko tehnološko zahtevnih panog (farmacija in proizvodnja IKT opreme) v desetih mesecih medletno višja. V ostalih panogah je bila večinoma medletno nižja (z izjemo proizvodnje strojev in naprav, popravil in montaže, usnjarstva in proizvodnje živil). Padec je bil največji v energetsko intenzivnih kemični in papirni industriji (več kot 20-odstoten) ter proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov in proizvodnji kovin (okoli 10-odstoten). Precej nižja kot pred letom je bila tudi proizvodnja nekaterih nizko tehnološko zahtevnih panog (proizvodnja tekstilij, lesna in pohištvena industrija). Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je bila v desetih mesecih medletno nižja za 3,4 %.

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del oktobra znižala, a je bila višja kot lani. Po visoki rasti vrednosti opravljenih gradbenih del v začetku leta, je aktivnost v naslednjih mesecih nihala okoli dosežene ravni. Skupno je bila vrednost del v prvih desetih mesecih za 21 % višja kot v enakem obdobju lani. Aktivnost je bila v tej primerjavi višja v vseh treh segmentih, ki jih spremlja statistika: v specializiranih gradbenih delih za 34 %, v gradnji inženirskih objektov za 21 % in v gradnji stavb za 12 %.
Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo rast  aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila v prvih desetih mesecih aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 11 % višja kot lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je znašala 10 o. t.

Tekoči račun plačilne bilance je bil tudi oktobra v presežku. V zadnjih dvanajstih mesecih je znašal 2,2 mrd EUR (3,4 % ocenjenega BDP), v enakem obdobju leto prej pa je bil primanjkljaj v vrednosti 360,3 mio EUR. Največ je k znatno večjemu presežku v zadnjih dvanajstih mesecih prispeval saldo blagovne menjave, saj se je uvoz blaga zmanjšal bolj od izvoza. Nadalje se je povečal storitveni presežek, zlasti v menjavi transportnih storitev, pa tudi v menjavi ostalih storitev – največ gradbenih, deloma pa tudi nekaterih na znanju temelječih storitev (telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve, finančne storitve ter storitve raziskav in razvoja). Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil medletno nižji predvsem zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobičkov) in več prejetih subvencij za kmetijsko in ribiško politiko. Višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov je izhajal iz vplačil v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka ter manj prejetih sredstev iz proračuna EU na osnovi tekočega mednarodnega sodelovanja.

Tudi novembra je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju medletno nižja, vendar za manj kot v prejšnjih mesecih. Manjši medletni upad (1,2 %) je bil pri industrijski porabi, deloma tudi zaradi razmeroma nizke lanske osnove, ki je bila zelo verjetno povezana z umirjanjem gospodarske aktivnosti in visokimi cenami elektrike. Poraba gospodinjstev je bila novembra medletno nižja za 2,3 %, poraba malih poslovnih odjemalcev pa za 3,9 %.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 26. novembrom in 9. decembrom 2023 medletno višja za 6 %. Medletna rast prodaje je ostala podobna kot v preteklih obdobjih zadnjega četrtletja in bila višja kot v drugem (5 %) in tretjem (4 %) četrtletju. Vrednost prodaje v trgovini, kjer je bilo izdanih za skoraj 80 % skupne vrednosti davčno potrjenih računov, je bila medletno večja za 5 %. Podobna kot v preteklem 14-dnevnem obdobju je ostala tudi medletna rast prodaje v gostinstvu in v nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo (skupaj v gostinstvu in drugih storitvenih dejavnostih 12 %).