Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 1. do 5. aprila 2024: število registriranih brezposelnih oseb, vrednost davčno potrjenih računov, poraba elektrike in drugi grafi

Mesečni upad števila registrirano brezposelnih je bil marca (0,9 % desezonirano) podoben kot v februarju, konec marca je bilo brezposelnih 6,9 % oseb manj kot pred letom. Medletna rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov je bila v drugi polovici marca zaradi različne razporeditve velikonočnih praznikov nekoliko višja kot v preteklih tednih letos (8 %). Poraba elektrike je bila marca medletno nižja za 8 %. Donosnosti do dospetja državnih obveznic držav članic evrskega območja so se tudi v prvem četrtletju letos ob postopnem umirjanju inflacijskih pritiskov nekoliko znižale. Realni blagovni izvoz in uvoz sta se februarja nadalje tekoče zmanjšala, v primerjavi z letom prej je bil izvoz višji, uvoz pa ostaja nižji. Skupni realni prihodek v tržnih storitvah se je januarja ohranil na ravni iz decembra 2023, medletno pa je bil večji, razen v dejavnosti poslovanja z nepremičninami.
 

Mesečni upad števila registrirano brezposelnih je bil marca (0,9 %) po sezonsko prilagojenih podatkih podoben kot v februarju. Po originalnih podatkih je bilo konec marca brezposelnih 46.877 oseb, kar je 6,9 % manj kot pred letom. Ob pomanjkanju delovne sile je bilo konec marca medletno za 14,9 % manj dolgotrajno brezposelnih (tj. brezposelnih nad enim letom) in za 9 % manj brezposelnih, starejših od 50 let.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 17. in 30. marcem 2024 medletno večja za 8 %. Okrepljena rast glede na rasti v predhodnih obdobjih je bila posledica velikonočnih praznikov, ki so bili letos en teden prej kot lani in običajno močno vplivajo na dinamiko trošenja v tem obdobju. Medletna rast prodaje v trgovini na drobno, kjer je bilo izdanih za skoraj polovico skupne vrednosti davčno potrjenih računov, se je tako skoraj podvojila, na 11 %. Visoka, 13-odstotna, je bila rast prodaje v trgovini z motornimi vozili, prodaja v trgovini na debelo pa je ostala medletno manjša. Okrepila se je tudi medletna rast prodaje v gostinstvu in nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo (skupaj v gostinstvu in drugih storitvenih dejavnostih je bila 13-odstotna, v preteklih 14-dnevnih obdobjih letošnjega leta pa je bila v povprečju 8-odstotna).

Poraba elektrike je bila marca medletno nižja za 8 %. Na medletni upad sta ob visoki lanski osnovi po našem mnenju vplivali tako nižja industrijska kot gospodinjska poraba. Slednjo povezujemo tudi z okrnjenim delovanjem smučarskih središč in bližnjih turističnih nastanitev, ki so del gospodinjske porabe. Med našimi glavnimi trgovinskimi partnericami so imele marca medletno nižjo porabo Avstrija (–5 %), Hrvaška (–2 %) in Nemčija (–2 %), medletno višjo pa Italija (1 %) in Francija (3 %).

Donosnosti do dospetja državnih obveznic držav članic evrskega območja so se tudi v prvem četrtletju letos ob postopnem umirjanju inflacijskih pritiskov nekoliko znižale. Donosnost do dospetja slovenske obveznice se je glede na predhodno četrtletje znižala za 25 b. t., na 3,16 %, in bila tako najnižja po zadnjem četrtletju 2022. Nekoliko se je znižal tudi razmik do nemške obveznice, ki je bil s 84 b. t. najnižji po začetku leta 2022. 

Realni blagovni izvoz in uvoz sta se februarja nadalje tekoče zmanjšala, v primerjavi z letom prej je bil izvoz višji, uvoz pa ostaja nižji. Na zunanjetrgovinska gibanja je, podobno kot v predhodnih mesecih, vplivalo zlasti počasno gospodarsko okrevanje v naših glavnih trgovinskih partnericah znotraj EU. Realni izvoz se je februarja zmanjšal za 0,6 %, k temu pa je prispeval manjši izvoz večine glavnih skupin proizvodov, razen izvoza vozil, ki se je vrednostno povečal tretji mesec zapored (desez.). Realni uvoz se je zmanjšal za 0,5 %, manjši je bil uvoz proizvodov za vmesno in široko potrošnjo, zlasti iz držav izven EU (desez.). V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil v prvih dveh mesecih izvoz večji za 2,4 % (v države EU in izven), medletni upad pri uvozu pa se je zmanjšal (na –1,8 %). Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je marca nekoliko izboljšalo, a so izvozna naročila še naprej na zelo nizki ravni.

Skupni realni prihodek se je januarja ohranil na ravni iz decembra 2023, medletno pa je bil realno večji za 6,3 %. Po dvomesečni rasti se je prihodek zmanjšal v drugih poslovnih dejavnostih, a ob nadaljevanju rasti v zaposlovalnih storitvah. Upadel je tudi v gostinstvu, predvsem zaradi zmanjšanja prihodka pri nastanitvah. Zmanjšal se je še v dejavnosti prometa in skladiščenja, tokrat zlasti v skladiščenju. Po decembrskem upadu prihodka je bila rast najvišja v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih. Močna rast je izhajala predvsem iz računalniških storitev, kjer so se povečali prihodki od prodaje predvsem na domačem trgu. Rast prihodka se je nadaljevala v strokovno-tehničnih dejavnostih ob visoki rasti v arhitekturno-projektantskih storitvah. Skupni prihodek tržnih storitev je bil januarja medletno realno večji za 6,3 %, kot posledica rasti v vseh dejavnostih tržnih storitev, razen v poslovanju z nepremičninami.