Razmere na obvezniških trgih držav evrskega območja so se po izbruhu epidemije COVID-19 zaostrile. Visoka negotovost je vplivala na preusmeritev dela povpraševanja v bolj varne naložbe. Zato so se, kljub večjim potrebam po zadolževanju vseh držav, izraziteje povečale le donosnosti do dospetja obveznic perifernih držav. Ukrepi EK in ECB so nekoliko zajezili nadaljnje poslabševanje razmer na obvezniških trgih, se je pa donosnost do dospetja slovenske desetletne obveznice kljub temu v drugem četrtletju povečala za skoraj 50 b. t. (na 0,65 %). Podobno se je povečal tudi razmik do nemške obveznice, ki je bil s skoraj 110 b. t. najvišji v zadnjih treh letih.

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah se po aprilskem odboju v zadnjih dveh mesecih ni veliko povečal in še precej zaostaja za ravnjo pred epidemijo. Več kot 40-odstotnemu upadu v prvih tednih po razglasitvi epidemije sta sledila aprilsko izboljšanje in majska stagnacija. Promet se je v drugi polovici junija zopet okrepil in bil za okoli 13 % nižji  kot pred letom.  Obseg prevoženih kilometrov domačih tovornih vozil je bil nižji za 9 %, promet tujih prevoznikov pa za 16 %. Slednji je sicer od najnižje vrednosti marca bolj napredoval, kar povezujemo z ukrepi EU za prosti pretok blaga na mejah ter z rahljanjem ukrepov v nekaterih državah.

Medletni upad tedenske porabe elektrike je v zadnjem tednu junija ostal blizu majskega povprečja. Poraba elektrike v Sloveniji je bila nižja za 12 % glede na isti teden lani. To je blizu majskega povprečja, ko je upad znašal 14 %. V naših najpomembnejših trgovinskih partnericah se je upad v drugi polovici junija, glede na prvo polovico, najbolj povečal na Hrvaškem (s 4 % na 9  %), zmanjšal pa v Avstriji in Nemčiji.

Število brezposelnih se je, po naraščanju do sredine maja, junija zmanjšalo. Konec junija je bilo brezposelnih 89.377 oseb (26,3 % več kot pred letom), kar je 1,1 % manj kot konec maja. Zmanjšanje je po naši oceni povezano z odpravo strogih zajezitvenih ukrepov pri nas in v sosednjih državah ter s sprejetjem tretjega zakonodajnega svežnja za omilitev gospodarskih posledic krize. Med na novo prijavljenimi je glede na obdobje pred izbruhom epidemije bistveno več oseb, ki jim delodajalci niso podaljšali pogodbe za določen čas (pogosteje razlog med mlajšimi starostnimi skupinami) ali so izgubile zaposlitev iz poslovnih razlogov. Med dejavnostmi z največjim prilivom izstopajo gostinstvo, trgovina in predelovalne dejavnosti.