Socialna vključenost in družbeni razvoj
Visoka vključenost mladih v izobraževanje in majhna dohodkovna neenakost pomembno prispevata k enakim možnostim participacije prebivalcev v družbi in na trgu dela. Na drugi strani sta udeležba odraslih v izobraževanju in usposabljanju ter vključenost brezposelnih v aktivne politike zaposlovanja nizki. Kljub socialnim transferjem se velik delež gospodinjstev in ranljivih skupin sooča z revščino in socialno izključenostjo ter stanovanjsko prikrajšanostjo. Zaradi staranja prebivalstva se že vrsto let kažeta tudi nevzdržnost pokojninskega sistema in zaostanek pri razvoju storitev oskrbe na domu. Najresnejši izziv pa so dolge čakalne dobe in pomanjkanje kadra v zdravstvenem sistemu.
Poročilo o razvoju 2016
Po poslabšanju v krizi se gospodarske razmere in materialne osnove za življenje v zadnjih letih izboljšujejo, vendar pa trajnejša okrepitev gospodarskega potenciala in blaginje prebivalstva zahteva korenitejše strukturne spremembe. Prednostna področja ukrepanja morajo biti tako usmerjena predvsem v oblikovanje razvojnih prioritet države, povečanje produktivnosti, zagotavljanje virov financiranja…
Poročilo o razvoju 2016: Razmere se izboljšujejo; trajnejša okrepitev gospodarskega potenciala in blaginje zahteva strukturne ukrepe
Po poslabšanju v krizi se gospodarske razmere in materialne osnove za življenje v zadnjih letih izboljšujejo, vendar pa trajnejša okrepitev gospodarskega potenciala in blaginje prebivalstva zahteva korenitejše strukturne spremembe. To je ključna ugotovitev letošnjega Poročila o razvoju, ki ga pripravlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Prednostna področja ukrepanja morajo biti…
Poročilo o razvoju 2015
V Sloveniji je prišlo do pozitivnih premikov na področju gospodarskega razvoja, ustavilo se je poslabševanje materialnega položaja prebivalstva, obremenjevanje okolja pa se je v krizi zmanjšalo predvsem pod vplivom šibke gospodarske aktivnosti. Za trajnejšo gospodarsko rast in vzdržno dohitevanje razvitejših držav ter ohranjanje kakovosti življenja in okolja bodo nujne še korenitejše strukturne…
Prilagoditev plač in spremembe plačne neenakosti v Sloveniji v obdobju krize
Zaradi dviga minimalne plače, varčevalnih ukrepov v sektorju država, stagnacije oz. znižanja plač v nekaterih dejavnostih z najvišjimi plačami in strukturnih sprememb zaposlenosti se je plačna neenakost v Sloveniji, ki že pred krizo ni odstopala od povprečja EU, v obdobju krize naglo zmanjševala. Zmanjšale so se tudi razlike v plačah glede na poklicne skupine in izobrazbo zaposlenih.
Kriza se je…
Minimalna plača v Sloveniji v obdobju krize
S 1. januarjem 2014 se je minimalna plača uskladila z medletno rastjo cen v letu 2013 (0,7 %) in znaša 789,15 EUR bruto. V zadnjih petih letih je bila njena rast precej višja od rasti povprečne plače, ki se je zaradi varčevalnih ukrepov v državnem sektorju in padca gospodarske aktivnosti močno upočasnila. Razmerje med njima je v letu 2013 doseglo 51,4 %, kar nas uvršča v vrh članic EU. Letos se po…
Poročilo o razvoju 2014
Leto 2013 je zaznamovala izvedba nekaterih dolgo odlašanih strukturnih reform, do pozitivnih sprememb je prišlo pri konkurenčnosti, pokazali pa so se tudi prvi znaki gospodarskega okrevanja.
Kljub premikom v zadnjem letu je nazadovanje Slovenije v gospodarski razvitosti od začetka krize med največjimi v EU, močno se je poslabšala tudi blaginja prebivalstva, zmanjševanje pritiskov na okolje pa še…
Poročilo o razvoju 2013
Slovenija se od začetka krize neprekinjeno oddaljuje od povprečne razvitosti Evropske unije in zmanjšuje blaginjo prebivalstva, prav tako ni vidnega napredka pri izkoriščanju sinergij med okoljskim in gospodarskim razvojem.
Razvojno nazadovanje je posledica strukturnih slabosti, ki so v času krize tudi precej prispevale k oteženemu dostopu Slovenije do finančnih virov.
V letu 2012 so bile…