Okoljska vzdržnost in zeleni razvoj
Za dostojno življenje v okviru zmožnosti planeta je treba prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo ter rastjo rabe surovin in energije, ob neto ničelnih izpustih toplogrednih plinov. Uspešnost prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo lahko merimo z emisijsko, energetsko in snovno produktivnostjo. Slovenija na vseh treh področjih zaostaja za povprečjem EU. Posebnega pomena je ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih virov, tudi s trajnostno naravnanim kmetijstvom in gozdarstvom. Za dosego zastavljenih ambicioznih ciljev bo ključno učinkovito izkoristiti vse razpoložljive finančne vire ter z novimi znanji, inovacijami in trajnostnimi naložbami doseči sistemske premike v čiste in učinkovite rešitve.
Poročilo o razvoju 2015
V Sloveniji je prišlo do pozitivnih premikov na področju gospodarskega razvoja, ustavilo se je poslabševanje materialnega položaja prebivalstva, obremenjevanje okolja pa se je v krizi zmanjšalo predvsem pod vplivom šibke gospodarske aktivnosti. Za trajnejšo gospodarsko rast in vzdržno dohitevanje razvitejših držav ter ohranjanje kakovosti življenja in okolja bodo nujne še korenitejše strukturne…
Poročilo o razvoju 2014
Leto 2013 je zaznamovala izvedba nekaterih dolgo odlašanih strukturnih reform, do pozitivnih sprememb je prišlo pri konkurenčnosti, pokazali pa so se tudi prvi znaki gospodarskega okrevanja.
Kljub premikom v zadnjem letu je nazadovanje Slovenije v gospodarski razvitosti od začetka krize med največjimi v EU, močno se je poslabšala tudi blaginja prebivalstva, zmanjševanje pritiskov na okolje pa še…
Poročilo o razvoju 2013
Slovenija se od začetka krize neprekinjeno oddaljuje od povprečne razvitosti Evropske unije in zmanjšuje blaginjo prebivalstva, prav tako ni vidnega napredka pri izkoriščanju sinergij med okoljskim in gospodarskim razvojem.
Razvojno nazadovanje je posledica strukturnih slabosti, ki so v času krize tudi precej prispevale k oteženemu dostopu Slovenije do finančnih virov.
V letu 2012 so bile…