Demografske spremembe in trg dela

Leta 1995 je Slovenija uvedla minimalno plačo, ki je predstavljala minimalno plačilo za polni delovni čas in je ob uvedbi zajemala vse dodatke k plači. Del dodatkov k plači se je izločil s spremembo zakona leta 2016, vsi pa z letom 2020. Večkrat se je spremenil tudi zakonski način določanja vsakoletnega usklajevanja minimalne plače. V obdobju 2008–2013 je imela Slovenija najvišjo realno rast…

V marcu 2020 je bila v Sloveniji razglašena epidemija koronavirusne bolezni. Z ogromnimi negativnimi učinki na gospodarski in socialni položaj bo močno spremenila tudi izhodišča za uresničevanje Strategije razvoja Slovenije 2030, ki jo spremlja Poročilo o razvoju – publikacija, ki jo vsakoletno pripravimo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Trenutne razmere bodo kot posledica nujnih…

Slovenija od leta 2016 ponovno zmanjšuje zaostanek v gospodarski razvitosti za povprečjem EU, socialna vključenost prebivalstva ostaja relativno visoka, učinkovitost rabe virov in energije se je nekoliko izboljšala. To so ključne ugotovitve letošnjega Poročila o razvoju, ki smo ga pripravili na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Ob tem pa so gibanja na nekaterih področjih vseeno…

Slovenija se je v preteklih letih vrnila na pot razvojnega dohitevanja, ki je potekalo v smeri vključujoče družbe, narejeni so bili tudi premiki glede zmanjšanja obremenjevanja okolja. Na nekaterih področjih pa so gibanja precej odstopala od načel vzdržnega razvoja. Poročilo prinaša pregled izhodiščnega stanja na področju strateških usmeritev Strategije razvoja Slovenje 2030, poseben poudarek pa…

Družba postaja dolgoživa: pričakovano trajanje življenja se podaljšuje. Spremenjena starostna struktura zahteva spremembe in nove rešitve. Da bi se celovito spoprijela s temi izzivi, je Vlada RS 20. julija 2017 sprejela Strategijo dolgožive družbe, ki postavlja vsebinski okvir za izvedbo potrebnih sprememb. Dokument prinaša razvojna izhodišča, ključne poudarke nove paradigme, vizijo in cilje ter…

Slovenija po poslabšanju v krizi zadnja leta napreduje na področju gospodarskega razvoja in blaginje prebivalstva, manjši so tudi pritiski na okolje. Po krizi se od leta 2014 gospodarska slika izboljšuje, obnovilo se je dohitevanje gospodarsko razvitejših držav. Okrevanje je omogočilo izboljševanje materialnega položaja prebivalstva, na kakovost življenja pa ugodno vpliva tudi relativno dobra…

Slovenija se, podobno kot večina razvitih držav, sooča s spremembami starostne strukture prebivalstva, ki bodo pri nas še intenzivnejše kot v drugih državah EU. Posledice se že kažejo na številnih področjih, v prihodnjih obdobjih pa se bodo še okrepile.

Od  prve  izdaje  leta  2007  Ekonomski  izzivi  obravnavajo  teme,  za  katere  presodimo,  da zahtevajo  ukrepanje ekonomske politike. Letošnja publikacija obravnava področje javnofinančnih gibanj in politike ter odzivanja na demografske spremembe v Sloveniji. Ob izidu publikacije smo pripravili tudi mednarodno konferenco.

Slovenija se, podobno kot večina razvitih držav, sooča s spremembami starostne strukture prebivalstva, ki bodo pri nas še intenzivnejše kot v drugih državah EU. Posledice se že kažejo na številnih področjih, v prihodnjih obdobjih pa se bodo še okrepile. Na trgu dela bo tako zmanjševanje števila delovno sposobnih v naslednjih desetih letih postalo omejitveni dejavnik za gospodarsko rast.…

Po poslabšanju v krizi se gospodarske razmere in materialne osnove za življenje v zadnjih letih izboljšujejo, vendar pa trajnejša okrepitev gospodarskega potenciala in blaginje prebivalstva zahteva korenitejše strukturne spremembe. Prednostna področja ukrepanja morajo biti tako usmerjena predvsem v oblikovanje razvojnih prioritet države, povečanje produktivnosti, zagotavljanje virov financiranja…