Delovni zvezki

V zadnjih letih se prebivalstvo v Sloveniji pospešeno zadolžuje. To zadolževanje še zaenkrat ni tako, da bi ogrožalo makroekonomsko stabilnost. Medtem pa ustreznih mikroekonomskih kazalnikov o prekomernem zadolževanju (prezadolženosti) posameznih gospodinjstev v Sloveniji nimamo.

Vzroki za zadolževanje

Zadolževanje prebivalstva se v Sloveniji krepi od leta 2003. Temu je botrovalo več dejavnikov – gospodarska konjunktura, zmanjševanje obrestnih mer in s tem padanje stroškov izposojanja; sprostitev sredstev iz Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme (NSVS), razvoj samega finančnega trga ter razbremenjevanje dohodkov po prejšnjem večjem zadolževanju v letu 1999. Če smo v tem letu lahko zaznali en sam vzrok za povečano zadolževanje – nakupi pred uvedbo DDV v juliju 1999 – zadolževanje pa je takoj zatem upadlo, pomeni sedanje zadolževanje prehod na višjo raven zadolženosti.

Z razvojem finančnih trgov in finančnih produktov se povečujejo možnosti za financiranje nakupov z najemanjem posojil. Tako gre tudi pri nas za proces, ki ga imenujemo sproščanje likvidnostnih omejitev, tj. sprostitev omejitev na zadolževanje – gospodinjstva se lahko zadolžijo za večji del dohodka oz. lahko s posojilom financirajo večji delež vrednosti nakupa. To jim omogoča, da si izposodijo več kot so si lahko v preteklosti. Zaradi vse večje konkurence in ponudbe na tem področju pa imajo tudi pestro izbiro različnih posojil in lahko izberejo takega, ki najbolj ustreza njihovim potrebam in zmožnostim. Podobno se je v drugih razvitih državah dogajalo pred dobrima dvema desetletjema.

Struktura zadolževanja

V primerjavi z že prej omenjenim zadolževanjem v letu 1999, ko smo Slovenci predvsem trošili za nove avtomobile in so najbolj porasla kratkoročna posojila, smo v obdobju od leta 2003 pospešeno najemali dolgoročna posojila.

Podatki o strukturi posojil so na voljo od leta 2004 (tabela). Vse bolj se veča delež stanovanjskih posojil, ki se je od konca leta 2004 pa do konca julija letošnjega leta povečal kar za 15 odstotnih točk, najbolj sicer v letu 2005, ko je obseg stanovanjskih posojil porasel kar za 71,5 %.

Rast obsega posojil in neto tokov se letos nekoliko umirja, čeprav je zadolževanje še vedno razmeroma visoko. Obseg posojil je ob koncu julija letos bil za četrtino višji kot pred letom (tabela). Najhitreje raste obseg stanovanjskih posojil, ki predstavljajo tudi polovico neto tokov vseh posojil – v prvih sedmih mesecih so jih slovenska gospodinjstva neto najela v višini 405 mio. evrov. Na to, da vse bolj gradimo, kupujemo stanovanja oz. jih obnavljamo ter opremljamo kaže tudi rast obsega prihodka v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi aparati in gradbenim materialom, ki se je povečal za slabo četrtino. Letos pa je bilo v prvih osmih mesecih registriranih več kot 24.000 osebnih avtomobilov (dobro desetino več kot v enakem obdobju lani), iz česar lahko sklepamo, da je velik del potrošniških posojil letos verjetno namenjen za nakup avtomobila.

Mednarodne primerjave

Podatki za države EU kažejo, da so najbolj zadolženi Danci, najmanj pa Litvanci (slika). V Sloveniji so v letu 2006 obveznosti[1] gospodinjstev predstavljale dobro četrtino BDP (26,6 %), medtem ko se povprečje evroobmočja giblje okoli 60 %. Slovenija kljub obsežnemu zadolževanju še vedno spada med manj zadolžene države tudi po drugih kazalnikih. Najet dolg gospodinjstev v državah Evroobmočja predstavlja več kot 90 % njihovega razpoložljivega dohodka; dolg Dancev (zadolženi so kar za 276 % dohodka), Nizozemcev, Špancev in Nemcev presega njihov dohodek, medtem ko smo v Sloveniji zadolženi za dobro tretjino (37,2  %), manj so zadolženi le Litvanci in Poljaki – za okoli četrtino razpoložljivega dohodka.

Tveganja in prezadolženost

Gospodinjstvo je prezadolženo, če je glede na pričakovani dohodek in drugo likvidno premoženje dolg prevelik, da bi ga lahko odplačalo, brez da pri tem zmanjšalo druge izdatke pod minimalno raven. Pojmov zadolženost in prezadolženost tako ne smemo zamenjevati – ob povezavi s potrošnjo je zadolženost sestavina zdravega gospodarstva, medtem ko prezadolženost nakazuje finančno krizo gospodinjstev.

Problematike prezadolženosti se države lotevajo različno; največ so naredile države, ki so sprejele zakonodajo s področja osebnega stečaja/insolventnega postopka, in tiste, ki imajo razvito mrežo svetovalnih pisarn za ljudi v finančni stiski (okvir). Ker podatkov o prezadolženosti v Sloveniji nimamo, ocenjujemo, da se verjetno ta problem pojavlja predvsem pri gospodinjstvih z nižjimi dohodki. Najpogostejši razlog bi lahko bil najem dolga na sivem trgu posojil, na katerem posojilodajalci zaračunavajo oderuške obresti. Ta vrsta posojil je najbolj tvegana prav za omenjeno skupino ljudi, ki tudi večinoma nima možnosti, da bi najela bančno posojilo.

Posameznik pa lahko postane prezadolžen tudi iz drugih razlogov – lahko se zgodi, da ni vešč usklajevanja svojih prihodkov in izdatkov (npr. nagnjenost k impulzivnemu trošenju), se mu nepričakovano zniža dohodek zaradi dogodkov kot so nesreča, ločitev, bolezen, smrt v družini ipd. ali pa samo ne predvidi tveganja zaradi povišanja obrestnih mer, kar vse lahko predstavlja problem pri odplačevanju dolga.

Eno izmed največjih tveganj za prezadolženost v razvitih državah predstavljajo »prave kreditne kartice«[2]. Dolg te vrste je nezavarovan, vse pogosteje pa se dogaja, da se znižuje najnižje potrebno mesečno odplačilo dolga (tudi do vrednosti le 2 % celotnega dolga). Vse to upravičeno navdaja s skrbjo, da bodo nekatera gospodinjstva ob teh minimalnih odplačilih potrebovala zelo veliko časa, da bodo odplačala celoten dolg.

Tudi pri nas se bodo te vrste kartic vse bolj uveljavljale; večina kartic je namreč še vedno kartic z odloženim plačilom – plačilnih kartic, kjer na določen dan v mesecu poravnamo celotno obveznost. Število veljavnih plačilnih kartic in vrednost plačil z njimi se v Sloveniji iz leta v leto povečujeta. Ob koncu leta 2006 je bilo veljavnih 1.043.121 kartic, posamezno gospodinjstvo pa je s kartic-o/-ami opravilo za 575.131 SIT nakupov, medtem ko je še leta 1996 gospodinjstvo s karticami opravilo realno 2,3-krat manj nakupov dobrin in storitev. V prvi polovici letošnjega leta se je število izdanih kartic sicer povečalo za 2,3 %, vendar pa sta število in vrednost plačil upadla, kar bi lahko bila tudi posledica številnih poročil o zlorabah kartic v letošnjem letu.

Ocenjujemo, da hitra rast zadolževanja gospodinjstev ne ogroža makroekonomske stabilnosti in je predvsem posledica približevanja razvitim državam. Tveganje možnega neplačila posojil seveda obstaja –  nanaša se predvsem na povečanje obrestnih mer, pri deviznih posojilih pa tudi na spremembo tečaja. Slednje izhaja iz gibanja švicarskega franka, saj je bila v letu 2006 petina stanovanjskih posojil najetih v tej valuti ali z valutno klavzulo na CHF. Ker se velik del posojil (še posebej stanovanjskih) najema z variabilno obrestno mero pa bi lahko ob nadaljnjih dvigih obrestnih mer[3] prišlo do likvidnostnih pritiskov predvsem na posamezna gospodinjstva z nižjimi dohodki, pri katerih odplačevanje posojila predstavlja razmeroma veliko breme za družinski proračun.

Sklep

Zadolženost prebivalstva se torej povečuje. To ni nujno slab pojav, če so potrošniki ustrezno informirani o določenih finančnih produktih in če ne precenijo lastnih zmožnosti odplačila posojila. Vsekakor pa bi bilo v Sloveniji potrebno pozornost nameniti predvsem socialno šibkejšim skupinam prebivalstva, ki niso kreditno sposobne in so tako prisiljene najemati dražje in bolj tvegane vrste posojil. Poleg tega pa bi bilo potrebno razviti ustrezne kazalnike za merjenje (pre)zadolženosti.

Mnenja avtorice ne izražajo nujno uradnih stališč institucije, v kateri je zaposlena.