Novice

Razpoložljivi kazalniki za evrsko območje ne nakazujejo vidnejšega okrevanja gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju. Medletna rast BDP v evrskem območju je bila v prvem četrtletju le še enoodstotna, na kar so precej vplivale razmere v nemškem gospodarstvu. Rast v evrskem območju naj bi ostala nizka tudi v drugem četrtletju, saj različni gospodarski kazalniki v drugem četrtletju niso nakazali vidnejšega okrevanja gospodarske aktivnosti. 

Večina razpoložljivih gospodarskih kazalnikov v Sloveniji se je v drugem četrtletju poslabšala. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po aprilskem znižanju maja precej povečala, a v povprečju drugega četrtletja ostala pod ravnjo prvega. Blagovna menjava je maja še upadla in ostala manjša kot pred letom, predvsem zaradi nadaljnjega upada uvoza blaga, realni izvoz blaga pa se je po večmesečnem zmanjševanju nekoliko povečal, k čemur je prispevalo predvsem povečanje izvoza v države zunaj EU. Izvoz v države EU, kjer se je slovenski tržni delež po dvoletnem krčenju v prvem četrtletju medletno okrepil, je ostal podoben aprilskemu. Pričakovanja glede izvoznih naročil so se junija znižala na najnižjo raven po avgustu 2020, kar ne kaže, da bi junija pri izvozni aktivnosti prišlo do vidnejšega okrevanja. Realni prihodek tržnih storitev se je aprila občutno zmanjšal in bil manjši tudi medletno. Realni prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv se je aprila na mesečni ravni nekoliko povečal, medletno pa ostal precej manjši. Gospodinjstva so aprila in maja manj kot pred letom trošila za hrano, neživila in prenočitve doma, več pa za avtomobile in potovanja v tujino. Po podatkih o vrednosti davčno potrjenih računov je bila skupna realna prodaja v drugem četrtletju prvič v zadnjih dveh letih medletno manjša. Gradbena aktivnost, ki se je po aprilskem upadu maja zvišala, pa je tudi medletno ostala znatno višja. Gospodarsko razpoloženje se je v drugem četrtletju v primerjavi s predhodnim zvišalo le med potrošniki in v trgovini na drobno, glede na drugo četrtletje lani pa je bilo slabše pri vseh komponentah.

Število registriranih brezposelnih je bilo junija najnižje doslej; povprečna bruto plača je bila aprila realno nekoliko nižja kot pred letom, v prvih štirih mesecih pa je bila rast skromna, 0,2-odstotna. Konec junija je bilo brezposelnih 46.178 oseb, kar je 14,3 % manj kot pred letom. Ob velikem pomanjkanju delovne sile je bilo medletno za četrtino manj dolgotrajno brezposelnih in 14,5 % manj brezposelnih, starejših od 50 let. Medletna rast števila delovno aktivnih oseb je bila aprila nekoliko nižja kot v prejšnjih mesecih, k rasti je še naprej največ prispevalo zaposlovanje tujih državljanov. Aprila je bila povprečna bruto plača v zasebnem sektorju medletno realno nižja za 1,4 %, v javnem pa realno višja za 1,6 %, kar je povezano predvsem z lanskim dogovorom o dvigu plač.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je junija skladno s pričakovanji občutno znižala kljub vrnitvi obdavčitve nekaterih energentov na višjo davčno stopnjo. Pri 6,9 % je bila za 1,5 o. t. nižja kot maja in najnižja po lanskem aprilu. Inflacijo v evrskem območju, merjeno s HICP (5,5%), pa je presegala za 1,1 o. t. K medletnemu znižanju inflacije je prispevala predvsem precej nižja rast cen v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo ob višji osnovi zaradi lanskega izteka ukrepa oprostitve plačila nekaterih prispevkov in dajatev za električno energijo, in to kljub vrnitvi DDV na energente na višjo stopnjo. Medletna rast cen hrane je bila junija z 12,1 % še vedno razmeroma visoka, a se postopoma umirja. V zadnjih mesecih pa se je močno okrepila medletna rast cen blaga in storitev v zdravstvu, ki je bila s 13,3 % junija najvišja med vsemi skupinami blaga in storitev. Osnovna inflacija, ki ne upošteva rasti cen hrane in energentov, je junija ostala razmeroma visoka (8 %) in se še ni pričela zniževati. Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se maja medmesečno drugič zapored znižale, medletna rast pa se je ob višji lanski osnovi občutno umirila in bila najnižja po juliju 2021. 

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvih petih mesecih letos medletno višji, saj je rast prihodkov zaostajala za rastjo odhodkov. Znašal je 172 mio EUR, v enakem lanskem obdobju pa 58 mio EUR. Prihodki so se medletno zvišali za 2,3 %. Ob znižanju nekaterih davčnih obremenitev za blaženje posledic energetske krize, zakonodajnih spremembah pri dohodnini in umiritvi rasti zasebne potrošnje se je namreč precej upočasnila rast davčnih prihodkov, zlasti prihodkov iz DDV. Nižja je bila tudi zaradi manjših poračunov davka od dohodkov pravnih oseb. Bistveno nižja pa so bila prejeta sredstva iz EU, kljub aprilskemu prilivu prvega zahtevka sredstev iz NOO, ter nekateri kapitalski in transferni prihodki. Rast prihodkov je tako izhajala predvsem iz rasti prihodkov iz socialnih prispevkov ob nadaljnji rasti zaposlenosti in okrepljeni rasti plač. Opazno se je okrepila tudi rast prihodkov iz naslova trošarin zaradi povišanja trošarin na energente in tobačne izdelke. Odhodki so se medletno zvišali za 3,5 %. K povišanju je največ prispevala rast plač in drugih prejemkov iz dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju. Višji kot pred letom so bili tudi različni transferi, saj je bil lani v tem času že odpravljen del ukrepov proti covidu-19, letos pa je njihov obseg ponovno večji zaradi ukrepov za blažitev posledic energetske draginje. Vidnejši prispevek k skupni rasti odhodkov je izhajal še iz rasti investicij (11,7 %).