Novice

Razpoložljivi kazalniki za evrsko območje nakazujejo šibko gospodarsko rast v drugem četrtletju po znižanju v prvem četrtletju. Ob šibki rasti razpoložljivega dohodka in visoki inflaciji ter poslabšanih pogojih financiranja je kljub visoki rasti zaposlenosti v prvem četrtletju upadla zasebna potrošnja, medtem ko je k rasti pozitivno prispeval neto izvoz. Medletno se je BDP evrskega območja v prvem četrtletju povečal za odstotek. Glede na razpoložljive kazalnike naj bi se gospodarska aktivnost evrskega območja v drugem četrtletju nekoliko okrepila. To nakazuje izboljšanje aktivnosti v storitvah, medtem ko proizvodnjo predelovalnih dejavnosti še naprej zavira šibko povpraševanje. V junijskih napovedih OECD in ECB evrskemu območju za letos napovedujeta 0,9-odstotno gospodarsko rast, ki naj bi se v prihodnjem letu okrepila na 1,5 %. Negotovosti za uresničitev napovedi so povezane z ohranjanjem visoke osnovne inflacije, tveganji na finančnih trgih ter gospodarskimi posledicami vojne v Ukrajini. 

V Sloveniji so se v aprilu vrednosti nekaterih kazalnikov gospodarske aktivnosti, povezanih z mednarodno blagovno menjavo, znižale, gradbena aktivnost je ostala visoka, pozitivnejša so tudi gibanja v nekaterih storitvenih dejavnostih. Blagovna menjava se je aprila nadalje zmanjšala. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je, po skromni krepitvi v prvem četrtletju, aprila precej upadla. Medletno se je padec poglobil, največji je ostal v energetsko intenzivni papirni in kemični industriji. Medletna rast storitvene menjave je v prvih štirih mesecih letos kljub aprilskemu upadu ostala visoka, predvsem zaradi opaznega okrevanja menjave s turizmom povezanih storitev. Realni prihodek se je v večini tržnih storitev v prvem letošnjem četrtletju glede na zadnje lansko nadalje povečal, večji je bil tudi medletno, razen v prometu in skladiščenju. Manjši kot pred letom je bil aprila tudi prihodek v večini trgovskih panog, razen v trgovini z motornimi vozili, kjer je bila prodaja po predhodnih podatkih tudi aprila medletno občutno večja. Gospodinjstva so aprila za avtomobile trošila več kot pred letom, za hrano, neživila in prenočitve doma pa manj. Gradbena aktivnost je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del aprila ostala visoka in v prvih štirih mesecih v vseh segmentih znatno presegla lanske ravni. Razpoloženje v gospodarstvu se je maja še nekoliko znižalo, pozitiven je bil le vpliv kazalnika zaupanja med potrošniki in v storitvenih dejavnostih.

Aprila se je medletna rast števila delovno aktivnih oseb nadaljevala, prav tako upadanje števila brezposelnih v maju; povprečna bruto plača je bila v prvem četrtletju realno nekoliko višja kot pred letom. Medletna rast števila delovno aktivnih oseb je bila aprila nekoliko nižja kot v prejšnjih mesecih, na kar je vplivalo predvsem medletno znižanje števila v javni upravi. K skupni rasti števila delovno aktivnih oseb pa še naprej največ prispeva zaposlovanje tujih državljanov. Maja se je nadaljevalo upadanje števila registriranih brezposelnih oseb, medletno jih je bilo za 15,5 % manj. Za dobro četrtino manj je bilo tudi dolgotrajno brezposelnih. Po dveh mesecih rasti je bila povprečna bruto plača marca medletno realno nižja za 1,2 %, na kar sta vplivala predvsem nekoliko višja lanska osnova in medletno višja inflacija. Kljub medletnemu realnemu znižanju marca je povprečna bruto plača v povprečju prvega četrtletja ostala medletno realno nekoliko višja.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je maja upočasnila na 8,4 %, upočasnila se je tudi rast cen pri proizvajalcih. K inflaciji so največ prispevale cene storitev (2,7 o. t.), katerih rast se je okrepila. Nekoliko pa se je upočasnila rast cen hrane (s 15,6 % na 14,7 %), njen prispevek k inflaciji je znašal 2,3 o. t. K umirjanju inflacije so največ prispevale nižje rasti cen v skupinah prevoz ter stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, kar pripisujemo predvsem visoki lanski osnovi cen energentov. Cene proizvodov slovenskih proizvajalcev so se aprila po približno dveh letih in pol neprekinjene rasti znižale, nadalje se je upočasnila tudi medletna rast.

Konsolidirana bilanca javnega financiranja je imela v prvih štirih mesecih letos primanjkljaj v višini 44,6 mio EUR, v enakem lanskem obdobju pa 145,4 mio EUR. Prihodki so se medletno zvišali za 3,7 % (lani ob okrepljenem okrevanju in enkratnih prihodkih za 14,3 %), rast je izhajala predvsem iz prihodkov iz socialnih prispevkov ob nadaljnji rasti zaposlenosti in okrepljeni rasti plač. Zaradi povišanja trošarin na energente se je, v primerjavi s prvimi štirimi meseci lani, letos opazno okrepila tudi rast prihodkov iz trošarin. Skupna rast davčnih prihodkov je zaradi znižanja nekaterih davčnih obremenitev ostala skromna. Nižja so bila prejeta sredstva iz EU ob visoki lanski osnovi (Načrt za okrevanje in odpornost) ter nekateri nedavčni prihodki. Odhodki so se medletno zvišali za 2,3 % (lani so bili nižji za 0,9 %), k temu pa je največ prispevala rast plač in drugih prejemkov iz dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju. Povišali so se tudi različni transferji, ki so lani v tem času upadli zaradi umika ukrepov proti covidu-19, letos pa so se ponovno povečali zaradi ukrepov za blažitev posledic energetske draginje. Rast investicij je bila podobna lanski.