Novice

V prvem četrtletju je rast gospodarske aktivnosti v Sloveniji izhajala iz trošenja gospodinjstev, gradbenih investicij in rasti večine storitvenih dejavnosti, v izvoznem delu gospodarstva pa je bila šibka. Realni bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem letošnjem četrtletju glede na zadnje lansko povečal za 0,6 %, medletno je bil večji za 0,7 %. Potrošnja gospodinjstev je k medletni rasti BDP v prvem četrtletju prispevala več kot odstotno točko. Gospodinjstva so glede na enako lansko obdobje več trošila za turistične storitve v tujini in nakupe avtomobilov, manj pa za hrano, neživila in prenočitve doma. Ob rasti prihodov in nočitev tujih turistov je bila rast v storitvah, povezanih s turizmom, visoka. Investicijska dejavnost je bila tudi v prvem četrtletju razmeroma visoka, zlasti se je krepila aktivnost v gradbeništvu. Presenetljivo visok negativen prispevek zalog (–6,5 o. t.) pa je vplival na močno medletno zmanjšanje bruto investicij. Aktivnost v izvoznem delu gospodarstva je bila v prvem četrtletju šibka, saj sta izvoz blaga in aktivnost v predelovalnih dejavnostih ostala podobna kot v enakem obdobju lani. Okrepila pa se je storitvena menjava, zlasti potovanj, podprta s hitrim pokovidnim okrevanjem v turizmu. Skupni izvoz se je povečal, skupni uvoz pa zmanjšal, kar je prispevalo k visokemu pozitivnemu prispevku salda menjave s tujino (5,1 o. t.). Državna potrošnja se je po obdobju okrepljene rasti medletno znižala tretje četrtletje zapored, in sicer predvsem v povezavi z nižjimi izdatki za obvladovanje epidemije covida-19. 

Gospodarska rast v evrskem območju je bila v prvem četrtletju skromna, razpoložljivi kazalniki nakazujejo njeno okrevanje v drugem četrtletju. Po četrtletni stagnaciji v lanskem zadnjem četrtletju se je BDP evrskega območja v prvem četrtletju povečal za 0,1 % (medletno 1,3 %). Rast je bila sicer nekoliko višja od predhodnih pričakovanj EK. Glede na razpoložljive kazalnike razpoloženja (PMI, ESI) naj bi se rast gospodarske aktivnosti evrskega območja v drugem četrtletju krepila. K izboljšanju kazalnikov je prispevalo zlasti izboljšanje zaupanja v storitvenih dejavnostih, v predelovalnih dejavnostih pa se zaupanje še naprej zmanjšuje. To se odraža tudi v slovenskih izvozno usmerjenih dejavnostih, kjer se je razpoloženje v začetku drugega četrtletja še nekoliko poslabšalo. V primerjavi s februarsko napovedjo je EK napoved gospodarske rasti za evrsko območje za leti 2023 in 2024 nekoliko zvišala, navzgor pa je bila popravljena tudi napoved inflacije. EK nadalje opozarja na negativna tveganja, ki naj bi se v zadnjih mesecih povečala in so povezana zlasti z vztrajno osnovno inflacijo, zaostritvijo pogojev na finančnih trgih ter gospodarskimi posledicami vojne v Ukrajini. 

V prvem četrtletju je k rasti števila delovno aktivnih ponovno največ prispevalo zaposlovanje tujih državljanov, upadanje števila brezposelnih se je aprila nadaljevalo; povprečna bruto plača je bila februarja realno višja kot pred letom. Medletna rast števila delovno aktivnih je bila marca podobna kot v prvih dveh mesecih (1,8-odstotna). K rasti zaradi pomanjkanja domačih delavcev v večini dejavnosti največ prispeva zaposlovanje tujih državljanov, marca je bil ta prispevek že 83-odstoten. Najvišja rast je bila v gradbeništvu, ki izstopa po deležu tujcev (48 %) in tudi sicer sodi med dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile. Konec aprila je bilo registriranih 48.904 brezposelnih, kar je 3,4 % manj kot konec marca oziroma 16,3 % manj kot pred letom. Za skoraj tretjino je bilo manj tudi dolgotrajno brezposelnih. Povprečna bruto plača je bila februarja medletno realno višja za 1,2 %, na kar je vplival predvsem občuten dvig minimalne plače v začetku leta in tudi razmeroma nizka lanska osnova, povišale so se tudi plače v javnem sektorju.

Aprila se je medletna rast cen življenjskih potrebščin nekoliko znižala, a je bila z 9,4 % še naprej visoka. Podobno kot v predhodnih mesecih so k rasti največ prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile aprila za 15,8 % višje kot pred letom (marca 19 %). Nadalje je ostal visok prispevek cen neenergetskega industrijskega blaga in storitev, nižji kot v predhodnih mesecih pa je bil prispevek rasti cen energentov, kjer se je aprila medletna rast opazno umirila. Osnovna inflacija, to je rast cen z izločenim vplivom cen energentov, hrane in brezalkoholnih pijač, se je tudi aprila ohranila okrog 8 % in je bila višja kot v evrskem območju. Cene proizvodov slovenskih proizvajalcev so se aprila na mesečni ravni po približno dveh letih in pol neprekinjene rasti znižale, nadalje se je upočasnila tudi medletna rast.

Konsolidirana bilanca javnega sektorja je imela v prvem četrtletju letos primanjkljaj v višini 273,7 mio EUR, kar je nekoliko manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se medletno zvišali za 2,6 %, rast je izhajala predvsem iz rasti prispevkov za socialno varnost ob nadaljnji rasti zaposlenosti in okrepljeni rasti plač. Bistveno nižja so bila, ob visoki lanski osnovi, prejeta sredstva iz EU in nekateri nedavčni prihodki, hkrati pa se je umirila tudi rast davčnih prihodkov (ob nižji rasti gospodarske aktivnosti, začasnem znižanju davčnih obremenitev energentov in zakonodajnih spremembah pri dohodnini). Odhodki so bili medletno višji za1,7 % k temu pa je največ prispevala rast plač in drugih stroškov dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju. Povišali so se tudi različni transferji, na kar so poleg lanske osnove vplivali tudi ukrepi za blažitev posledic energetske draginje.