Novice

Realni bruto domači proizvod se je v prvem četrtletju povečal in presegel ravni iz enakega obdobja lani. Okrevanje v Sloveniji je bilo hitrejše kot v povprečju EU, kjer je bila gospodarska aktivnost nižja kot v zadnjem lanskem četrtletju in tudi medletno. Gibanja odražajo nekoliko izboljšane epidemične razmere in postopno sproščanje zajezitvenih ukrepov, prav tako pa tudi prilagajanje gospodarstva in potrošnikov spremenjenim razmeram. Okrevanje se je nadaljevalo zlasti v dejavnostih, vezanih na mednarodno menjavo (promet in izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti), na katere so imeli zajezitveni ukrepi manjši vpliv. Skladna s tem so bila tudi gibanja izvoza in uvoza blaga, kjer je bila aktivnost medletno pozitivna že drugo četrtletje zapored. Tudi prodaja v trgovini je bila prvič od začetka epidemije medletno višja, deloma zaradi nadomeščanja zadržanih nakupov, deloma pa tudi povečanega trošenja pred napovedanim zaprtjem javnega življenja v začetku aprila, kar je vplivalo tudi na nekoliko višjo zasebno potrošnjo. Močan medletni upad se je ohranil v nekaterih storitvenih dejavnostih, ki so se odpirale počasneje, zlasti v razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah ter gostinstvu, kar je zaviralo še hitrejšo rast trošenja gospodinjstev.

Obeti v mednarodnem okolju so še naprej ugodni, sodeč po kazalnikih razpoloženja naj bi se gospodarska aktivnost v državah evrskega območja v drugem četrtletju povečala. V začetku aprila so bili v več trgovinskih partnericah uvedeni strogi začasni zajezitveni ukrepi, ki so vplivali na aktivnost okoli velikonočnih praznikov. To pa ni bistveno vplivalo na kazalnike gospodarske klime in zaupanja (ESI; PMI), ki so se aprila in maja večinoma izboljšali na najvišje ravni po začetku epidemije in v nekaterih primerih zabeležili tudi rekordne vrednosti (npr. PMI za industrijo). Visoko vrednost, najvišjo v zadnjih treh letih, je dosegel tudi kazalnik za storitveni sektor. Ob večji precepljenosti in postopnem sproščanju zajezitvenih ukrepov v nadaljevanju pa mednarodne institucije napovedujejo okrevanje aktivnosti v večini članic evrskega območja, rast pa bodo poganjali zasebna potrošnja, investicije in okrepljeno povpraševanje svetovnega gospodarstva.  

Na začetku drugega četrtletja ostaja aktivnost izvozno usmerjenih dejavnosti visoka, postopno se krepi tudi okrevanje storitev. Zaostritev zajezitvenih ukrepov na začetku aprila je znova vplivala predvsem na storitvene dejavnosti, podatki o davčnem potrjevanju računov za drugo polovico aprila in maj pa kažejo na ponovno povečanje prodaje, ki je maja presegla ravni izpred epidemije. Prodaja v delu storitev, kjer so omejitve poslovanja kljub sproščanju ostale relativno visoke (kulturne, razvedrilne in namestitvene storitve, potovalne agencije, prirejanje iger na srečo), pa je bila še naprej znatno nižja kot v istem obdobju 2019. Izvozni del gospodarstva so zajezitveni ukrepi tudi tokrat manj prizadeli. Aktivnost v predelovalnih dejavnostih se je aprila povečala, izvoz pa se je po hitri rasti v prvih mesecih leta ohranil na doseženi ravni. Ob tem so se gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov v Sloveniji z umirjanjem epidemičnih razmer izboljšala, kar bi lahko pozitivno vplivalo na rast skupne gospodarske aktivnosti.  

Razmere na trgu dela so se v zadnjih mesecih nekoliko izboljšale. Število brezposelnih se je ob sezonskih dejavnikih in rahljanju zajezitvenih ukrepov v obdobju med februarjem in sredino maja nekoliko zmanjšalo, a ostaja višje kot pred epidemijo. Konec maja je znašalo 75.148 oseb, kar je 5,2 % manj kot konec aprila in 16,9 % manj kot pred letom dni. Najvišji medletni upad zaposlenosti je ostal v gostinstvu in drugih raznovrstnih dejavnostih, ki so jih zajezitveni ukrepi najbolj prizadeli, v zdravstvu in socialnem varstvu pa se je zaposlenost najbolj povišala. Medletna rast plač je bila v prvem četrtletju visoka, kar je bilo predvsem povezano z izplačili kriznih dodatkov v javnem sektorju.  

Rast cen življenjskih potrebščin je bila aprila in maja višja kot v predhodnih mesecih in je znašala 2,1 %. K temu je, poleg letošnje rasti cen naftnih derivatov, prispevala predvsem nizka raven cen energentov v enakem obdobju lani. To je bila posledica lanskih rekordno nizkih cen nafte in naftnih derivatov na svetovnih trgih ter vladnih ukrepov, s katerimi je bil lani del odjemalcev začasno oproščen prispevkov za porabo električne energije. Aprila se je precej okrepila tudi medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev (na domačem in tujih trgih), višje so bile tudi uvozne cene, predvsem zaradi višjih cen surovin. Po podatkih Svetovne banke so se cene surovin maja še povečale, cene nafte so bile medletno višje za 135 %, cene neenergetskih surovin pa za 85 %. 

Skupni primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ v prvih štirih mesecih je bil ob presežku v aprilu nekoliko nižji kot v prvem četrtletju. Aprila so bila gibanja konsolidirane bilance javnih financ ugodnejša kot v predhodnih mesecih, kar povezujemo z odpravo nekaterih  omejitev za poslovanje storitvenih dejavnosti in s tem okrepljenimi davčnimi prihodki. Glavnina primanjkljaja je sicer še naprej izvirala iz povišanih odhodkov, večinoma zaradi PKP ukrepov za blažitev posledic epidemije, a so bila izplačila teh ukrepov med nižjimi v letošnjem letu (234 mio EUR). V prvih štirih mesecih leta so ti ukrepi znašali 1.160 mio EUR, skupni primanjkljaj pa 1.177 mio EUR.